Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
V oddaji Reflektor je voditelj Dominik gostil predstavnici dveh na videz "nasprotnih" organizacij – skavtov in tabornikov. Pa so si skavti in taborniki res tako različni in drug drugemu predstavljajo konkurenco ali med njimi vlada prijateljski duh? V čem so si podobni?
O tem sta z Dominikom spregovorili nekdanja načelnica skavtskega združenja Irena Mrak Merhar in načelnica za stike in odnose z javnostjo Zveze tabornikov Slovenije Neža Marija Slosar.
Najbolj opazna razlika: uniforme
Člane teh dveh organizacij najlažje ločimo po barvi srajce, ki je del uniforme, skupno pa jim je, da k uniformi sodijo še dolge hlače (navadno jeans), zaprti čevlji in rutka. Taborniške rutke so različnih barv in s tem označujejo starostne skupine (rumena – najmlajši, rdeča, zelena, modra, oranžna, vijolična – najstarejši). Skavtske rutke pa se razlikujejo glede na skavtske stege.
Skavti o rutki pravijo takole: "Rutka je skavtu, kar je vitezu meč, zato jo vedno nosi. Odloži jo tik pred spanjem, ko se zbudi, si najprej nadene rutko okoli vratu."
Skavtske rutke in njihov pomen:
Kako se je začelo?
Tako skavti kot taborniki izhajajo iz vzgoje in filozofije, ki jo je zastavil ustanovitelj skavtov Robert Baden-Powell. Skavti temu dodajajo še vzgojne vidike Jacquesa Sevina, taborniki pa gozdovništvo Ernesta Thompsona.
Skavti so del Svetovne ženske skavtske organizacije in Združenja katoliških organizacij. V Sloveniji se je skavtsko gibanje začelo v poznih 80. letih 20. stoletja, uradno pa leta 1990. S tem so postali prva katoliška organizacija v takratni Sloveniji.
Taborniki so s prvimi tabori začeli v 20. letih 20. stoletja, formalno pa so bili ustanovljeni leta 1951. So člani Svetovne skavtske organizacije. Oboji so člani Mladinskega sveta Slovenije.
Trenutno je v obeh organizacijah okrog 7000 članov, kar pomeni, da je v Sloveniji kar 14 tisoč mladih, ki svoj prosti čas namenjajo tako raznovrstnemu in lepemu poslanstvu, kot je biti tabornik oziroma skavt.
Kako skavti in taborniki gledajo na vzgojo?
Cilj skavtske organizacije je, da vzgoji odgovornega, samostojnega, zdravega in pristnega človeka, kristjana in državljana. Irena je opisala skavtsko vzgojo:
"Trudimo se, da najprej sam zase poskrbiš, da si človek. To pomeni, da znaš zaznavati ljudi okrog sebe in se nanje odzivati. Da si kristjan, torej da veš, kaj so tvoje vrednote, kaj te oblikuje oziroma da če v tem nisi vzgojen, to vseeno sprejemaš kot neko svoje vodilo. Trudimo se tudi, da si Slovenec, da si ponosen državljan, da se zavedaš pestrosti, ki jo daje Slovenija, in tega, kar smo kot narod."
Taborniki so bili ena prvih organizacij, ki je poudarjala duhovno resničnost, ki sicer ni vezana na vero, a poudarja element raziskovanja in odrivanja duhovne komponente pri vsakem posamezniku. Cilj taborniške vzgoje je zelo podoben skavtski: angažiran, samostojen, avtonomen, solidaren posameznik. Tudi pri njih je v prisegi pomemben element aktivnega državljana, ki ne zanemarja dejstva, od kod prihaja in kdo je.
Taborništvo in skavtstvo je veliko več od običajnega "kampiranja"
Tabornike in skavte na taborih prepoznamo po ognju, zastavah, zboru, ruticah in krojih, za vsem tem pa stoji vzgoja za prave vrednote. Na taborih je znana jasna struktura, zato je tovrstne tabore, kot je poudarila Neža, težko zamešati z nekim običajnim taborjenjem.
Na taborih se zjutraj dvigne zastava, zvečer se zberejo ob ognju, delo v majhnih skupinah, pridobivanje veščin, imajo večerni program, zelo pomembno je sobivanje z naravo, hkrati pa tudi pripravljenost na izzive sodobnega sveta in pripadnost, ki je zgrajena na celovitem sistemu.
Odnos do narave
Obe organizaciji dajeta velik pomen delu vzgoje, ki uči pravega odnosa do narave. "Skavti želimo, da bi vsak skavt znal naravo videti kot stvarstvo in se v njej še bolj začutiti in srečati samega sebe, potem pa tudi drugega."
Pri tem so pomembne tudi konkretne veščine, saj moraš, če hočeš živeti v naravi, "znati zakuriti ogenj, hkrati poskrbeti, da ne boš zakuril gozda, kaj skuhati in ne zažgati, da boš dobro jedel. Vse hrane ne moreš nositi s seboj, zato moraš vedeti, katere rastline so užitne, da na primer ne zamešaš čemaža s šmarnico."
Irena nadaljuje:
Lepo je biti v naravi in iz nje črpati to, kar ti daje, sobivati z njo in jo uporabiti za svoj program, za to, da se imaš lepše, za izraziti se, po drugi strani pa je ne izkoristiti do te mere, da je ne bi več imel.
Organizaciji sta pred leti skupaj podpisali kodeks obnašanja v naravi, oboji se udeležujejo vseslovenskih akcij sajenja dreves in medonosnih rastlin.
Reflektor? Kaj pa je to?
Je med skavti in taborniki kaj tekmovalnosti?
Irena meni, da je zdrava tekmovalnost dobra, ker obe organizaciji spodbuja, da sta vedno boljši. Spomni se tudi, da sta se z nekdanjim načelnikom tabornikov večkrat pogovarjala, da bi moral biti cilj obojih, da zajamejo čim več mladih in da pokažejo, da se da biti aktiven in spreminjati svet.
Tudi Neža se strinja, da je neka mera tekmovalnosti dobra in da imajo oboji poslanstvo, da dobro nagovarjajo izzive in da podpirajo in nagovarjajo mlade, da lahko vplivajo na dogajanje okoli njih.
Obe sta se strinjali, da na splošno dobro sodelujejo in da delajo nekaj pomembnega, ker dobro vzgajajo posameznike.
Celoten skavtsko-taborniški pogovor si lahko ogledate tukaj:
