Bette Nash je svojo poklicno pot začela kot stevardesa. Na letih, za katere je bila zadolžena, je stregla jastoge in šampanjec ter tistim, ki so to zahtevali, rezala govedino. Potnikom, ki so želeli po obroku kaditi, je delila cigarete.
66 let pozneje se je Bette Nash vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov kot stevardesa z najdaljšim delovnim stažem. V tem času se je med rednimi potniki na progi Washington‒Boston okoli nje oblikoval nekakšen "klub oboževalcev", ki so ga poimenovali "Nash Dash".
Nasheva je umrla 24. maja letos v hospicu v starosti 88 let za posledicami rakavega obolenja na dojki. V njeni osmrtnici je zapisano, kako je Bette "onkraj svojih poklicnih dosežkov slovela tudi kot predana članica občestva in prostovoljka v župniji Presvetega srca v Manassasu v Virginiji. Njena vera in služenje župnijskemu občestvu sta bila osrednjega pomena v njenem življenju, saj je s svojim prostovoljstvom mnogim nudila tolažbo in podporo."
Kot je še razvidno iz osmrtnice, se Bette ne bodo spominjali "zgolj po njeni izjemni poklicni poti, pač pa tudi po njeni toplini, velikodušnosti in neštetih življenjih, ki se jih je dotaknila".
Šola očarljivosti
Bette se je rodila na silvestrovo leta 1935 kot Mary Elizabeth Burke. Odraščala je v kraju Pleasantville v predmestju Atlantic Cityja v ameriški zvezni državi New Jersey. Reaktivna letala so bila še novost, letenje je veljalo za nekaj neobičajnega in vznemirljivega. Bette je pritegnilo življenje stevardese, o kakršnem je slišala.
"Vse skupaj je bilo videti tako elegantno, tako romantično. Kot nekakšna ljubezenska zgodba na nebu. Človek je vzletel in se nenadoma malodane znašel v drugem svetu," je Nasheva leta 2007 povedala za Boston Globe.
Bette je študirala poslovne vede na Kolegiju Presvetega srca v Belmontu v Severni Karolini, zdaj že ukinjeni šoli, ki so jo vodile sestre usmiljenke. Po vrnitvi v New Jersey se je prijavila na razpis in bila sprejeta v družbo Eastern Airlines. Po obveznem tečaju bontona in oblačenja v t. i. "šoli očarljivosti" je novembra 1957 začela delati kot stevardesa.
Predana mati
"Leta 1961 je začela leteti iz Washingtona, običajno v New York in Boston – to si je izbrala tudi pozneje, ko so ji nadrejeni ponudili na izbiro več različnih prog, saj se je lahko vsak večer vrnila na svoj dom v Severni Virginiji in skrbela za sina z Downovim sindromom," je poročal The New York Times.
Letalska družba Eastern je svoje proge na vzhodni obali po navedbah omenjenega časnika pozneje prodala letalski družbi Donalda Trumpa, Trump Shuttle, ki pa ni bila dolgega veka. Po zaprtju Trumpovega podjetja leta 1992 so proge prešle pod okrilje družbe US Airways, ki jo je leta 2015 kupilo podjetje American. "Nasheva je ves čas ostala na svojem položaju," je poročal The Times.
Leta 2017 je družba American Airlines Bette na slovesnosti na nacionalnem letališču Ronalda Reagana ob 60. obletnici njene poklicne poti podarila diamantne uhane in darovala 10.000 ameriških dolarjev razdelilnici hrane v župniji Presvetega srca, kjer je Bette delovala kot prostovoljka.
Slovesnost se je končala, ona pa je takoj zatem službeno poletela proti Bostonu. Toda, kot je zapisal The Times, "ko je letalo zapeljalo na vzletno stezo, ga je par gasilskih vozil poškropil z vodnim topom, kar je čast, običajno rezervirana za pilote, ki odhajajo v pokoj".
Nasheva se pri družbi American ni nikoli uradno upokojila. V Guinnessovo knjigo rekordov se je prvič uvrstila leta 2021 kot stevardesa z najdaljšim delovnim stažem: "Na koncu je bila zaposlena 67 let. Leto pozneje se je znova vpisala med rekorderje kot najstarejša še dejavna stevardesa."
Od krznenih plaščev do japonk
Leta 2017 je izrazila kanček obžalovanja, kako so se stvari v vseh letih njene poklicne poti spremenile. "Nekdaj smo videli veliko krznenih plaščev," je dejala: "Danes pa vidimo ogromno japonk."
Bette je bila ob svoji smrti vdova, za njo pa žalujejo sin Christian in sestra Barbara z družino.
Spominjali pa se je bodo tudi številni hvaležni potniki. Ko je družba American Airlines objavila vest o njeni smrti, je eden izmed njih na družbenem omrežju Instagram zapisal: "Lepo prosim, njeno ime napišite na eno izmed največjih potniških letal! S svojo veličastno zgodovino si zasluži, da bi letela po vsem svetu!"
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.