“Učim se živeti kot ‘original’, da si upam biti pristna, pokazati sebe tako, kot sem”

Marta Bevc študira socialno pedagogiko, sicer pa je to le eno od mnogih področij in dejavnosti njenega vsakdana in življenja.

Je oratorijska voditeljica, skavtinja in tudi voditeljica čete. Zelo rada je v naravi, rada dela na vrtu, ima svoj mini rožni vrt. Zelo rada se preizkuša v najrazličnejših dejavnostih in uri ali odkriva svoje talente. Rada igra inštrumente, poje, pleše, ustvarja, šiva, peče, vedno odkrije še kak nov hobi, željo ali sanje.

Rada se tudi poglablja v svojo vero, pri tem ji pomagata vsakodnevna molitev in branje Svetega pisma. Skupaj z Nejcem in Žano Mikec je spisala letošnjo oratorijsko himno Ostanem zvest!

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Mmm, moram biti dobro naspana, ne preveč, ne premalo, da se lahko zjutraj urno zbudim in ne pritisnem desetkrat dremeža. Najbolj mi je všeč, če me kdo zbudi z glasbo, če ne, si jo pa sama prižgem, če imam le dovolj časa. 😊 Potem grem zajtrkovat, kafetkat, molit … in se lepo jutro nadaljuje v lep dan.

Čisto po resnici pa ni zmeraj tako. Dostikrat me zjutraj premami, da še malo poležavam in se mi zato pozneje mudi.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Na nek način s tem kažem odnos do stvari, ljudi. Rada sem urejena oz. oblečena situaciji primerno. Sem pa hvaležna, da nisem preobremenjena s svojim videzom. Vem, da je bolj kot zunanja urejenost in lepota pomembna notranja.

3. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Duhovno se napolnim s pomočjo osebne molitve, svete maše, premišljevanja Svetega pisma … Trenutno sem na 187. dnevu izziva Bible in a year! 😊 Res priporočam, da se lotite tega bralnega načrta.

Že dolgo sem si želela prebrati celo Sveto pismo, pa sem si sama pri sebi mislila: ''Če ene navadne tanke knjižice ne moreš prebrati, kako bo šele s tem.'' Ampak mi, hvala Bogu, kar uspeva. 😊

Hvaležna sem, da lahko na tak način spoznavam in krepim svojo vero in mi je žal, da se nisem tega lotila že prej. Kakšno bogastvo imamo, koliko neke simbolike in globine v majhnih, na videz nepomembnih informacijah. Včasih kar osupnem in potrebujem čas, da dojamem, da se mi vtisne v srce … Tega se kot kristjani včasih res ne zavedamo oz. sploh ne vemo.

4. Izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Najbolj sem hvaležna, da sem šla na Gimnazijo Želimlje in tam preživela štiri čudovita leta – spoznala prijatelje, za katere verjamem, da si bomo blizu celo življenje, doživela in živela želimeljski utrip življenja, ki ga bom zmeraj nosila s sabo.

Naučila sem se (in se še učim) živeti kot "original", da si upam biti pristna, pokazati sebe tako, kot sem.

5. Ste soavtorica letošnje oratorijske himne, ki govori o svetopisemskem junaku Danielu. Kako vas navdihuje njegova zgodba? Sta si v čem podobna?
Vesela sem, da je Danielova knjiga letošnja tema oratorija, ker mislim, da nam v razmislek prinaša pomembne, temeljne krščanske vrednote, ki jih je res pomembno predati, saj se mi zdi, da danes zelo "šepajo" …

Daniel se je držal svoje vere, ne glede na vse. Ni klonil malikom, ampak vztrajal, ostajal zvest, še naprej delal pravično in modro, četudi je vedel, da ga lahko stane življenja. Ni se oziral na hudobne jezike, na to, kar pravi svet, ampak stal za svojo vero. 100-odstotno je zaupal Bogu in verjel, da ga ljubi, varuje in vodi.

Rada bi mu bila še bolj podobna v tem. Trudim se živeti po teh vrednotah in se kdaj tudi potegnem zanje, čeprav mi je to včasih zelo težko.

6. Kako se dopolnjujejo in prepletajo študij socialne pedagogike in izkušnje z vodenjem oratorija in skavtske čete?
Skavtstvo in animatorstvo mi je tako zlezlo pod kožo, da sem si želela, da bi tak način dela bil moj poklic. Študij socialne pedagogike to približno omogoča.

Vodenje mi je dalo priložnost za rast, samozavest in preostale kompetence, ki jih študij včasih ne more omogočiti. Zato se mi zdi pomembno, da imaš ob študiju še nekaj, kjer lahko teorijo postaviš v prakso in obratno.

7. Zase pravite, da vedno nekaj ustvarjate, to je lahko ustvarjanje na vrtu, glasba, šivanje … Kako ste odkrili svojo ljubezen do ustvarjanja in kako ustvarjanje "pripomore" k vašemu vsakdanu?
Mislim, da sem to dobila že v zibki. Nikoli mi ni dolgčas. Imam polno (nenavadnih) idej, ki mi popestrijo in polepšajo dan. Najbrž tudi ljudem okoli mene. Že od majhnega se zlahka zamotim.

Včasih pa je to tudi križ, ker se kar spozabim in na primer pozabim, da kuham čaj … in mi potem cela voda povre, upsi. 😉 Ali pa je idej, želja in sanj preveč naenkrat in potem se ničesar zares in s polno paro ne lotim.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Odvisno, kakšna slaba volja se pojavi … ni ena misel za vse situacije primerna. Če sem slabe volje, imam slab dan, si včasih rečem, da bo kmalu minilo, da bom morda jutri že drugače gledala na stvari. Pustim si malo časa.

Mi pa sicer dostikrat odzvanja Job: "Bog je dal, Bog je vzel. Hvaljeno bodi njegovo ime." Ker me spomni, naj zaupam Bogu, da skrbi zame, mi daje in jemlje, ko je pravi čas, in je škoda, da se obremenjujem in sem slabe volje.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Zvečer vedno nekaj "prčkljam". Da se sploh spravim spat, traja. Mogoče bi temu lahko rekla ritual. Sicer pa sta molitev in zahvala za današnji dan tistI, ki me pospremita spat in me umirita. Včasih pa tudi kakšno čajčkanje ali pogovorček s cimro.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ker lahko nosim obleke! 😉 Ker imam razvit šesti čut, močan občutek za druge. Rada imam svojo ženstvenost, milino, nežnost, pustolovskost. Kot ženska pa najlepše poslanstvo in dar vidim v tem, da lahko postanem žena in mamica.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.