Open menu

Karizmatiki predstavljajo novo interpretacijo božjih zapovediTo je zanimiv “prevod” božjih zapovedi v aktualni jezik, ki ga je pripravila Prenova v Duhu, da bi sodobnemu človeku pokazala pot svobode, ki je zarisana v teh desetih zapovedih:

Jaz sem Gospod, tvoj Bog

Kriza sodobnega človeka je kriza Boga, mrk Boga, nepoznavanje Boga, odpor do Boga. Upanje ljudi ni uslišano, ko iščejo odgovore zunaj Boga. Človek svoje življenje, svojo prihodnost, vse, kar dobrega ima, podredi drugim. Seznam vseh “lažnih gospodov”, ki jih je predlagal duh sveta v nasprotju s Svetim Duhom, je dolg.

Veruj v enega Boga

Zdi se, da idoli uživajo popolno slavo, medtem ko Bog v sodobnem človeku vzbuja manj očaranosti. Vendar pa ti nemi idoli ne morejo rešiti človekovega srca v njegovi najgloblji potrebi, da bi ljubil in bil ljubljen. Koliko je posnemanja, koliko je izkrivljanj resničnega Božjega obraza! V imenu Boga nastaja vojna, a Bog je eden; če je eden, ne more biti v konfliktu, v stalnem konfliktu med generacijami in ljudstvi.

Ne skruni Božjega imena

Koliko je načinov, s katerimi se Boga žali, preklinja in spreminja njegovo resnično bistvo! Preprosto je uporabiti Božje ime tako, da ga prilagodimo svojim lastnim potrebam. Na svetu obstaja veliko lažnih prerokov, ki v imenu Boga zlorabljajo druge, zlasti tiste, ki so šibki. Obstajajo verniki, ki trdijo, da so se sami rešili in Boga poimenujejo Usmiljenje, a pri tem pozabljajo, da je njegovo ime tudi Resnica in Pravičnost.

Posvečuj Gospodov dan

Praznik, in posledično počitek od dela, je prostor, namenjen intimnosti z Bogom. To je čas, namenjen odkrivanju sebe v odnosih pravega bratstva z drugimi. Praznik ne hrani več človekove potrebe po Bogu, temveč ga vedno znova pripravi do tega, da na to pozabi. Praznik vedno bolj postaja sinonim za potrošništvo, zadovoljstvo, pridobivanje in uživanje materialnih dobrin.

Spoštuj očeta in mater

Otroci se rodijo očetu in materi, ne darovalcem sperme ali nadomestnim materam v imenu nove družbene etike. Koliko je osirotelih otrok zaradi zanikanega očetovstva ali celo zavrnjenega očetovstva, ker si je človek postavil zakonodajo, ki to dopušča! Kako lahko otroci spoštujejo svoje očete in matere, če ti ostanejo “anonimni”? Kdor časti očeta in mater, spoštuje lastno zgodovino, družinske spomine, ki pomagajo pri oblikovanju družbene identitete.

Ne ubijaj

Ubija se lahko na več načinov, ne samo z orožjem; ubija se lahko tudi z jezikom, z nevednostjo, s tišino. Ne ubijati pomeni tudi braniti življenje v vsakem trenutku, ne le takrat, ko je to mogoče ali primerno. Življenje na začetku, v razvijanju in spreminjanju, ter življenje na koncu. Življenja ni mogoče uničiti. V kriznih časih ne moremo biti naklonjeni novim morilcem: samomori so pogosto otroci izzvane revščine ali nebrzdane blaginje, ki nenadoma izgine.

Ne nečistuj

Nečista dejanja zagreši tudi obsedenost kulture, ki iz svobode spolnih odnosov dela enega največjih poslov, izvira pa iz slabšanja dostojanstva moških in žensk. Bolj “dostojna” prostitucija še ne pomeni manjšega izkoriščanja telesa. Ravno nasprotno. Prej ko slej bo celo pedofilija družbeno združljiva s “potrebami moderne dobe”. Nečisto dejanje pomeni, da v imenu telesne blaginje ne ohranjamo enotnosti med telesom in duhom, temveč škodujemo duhu.

Ne kradi

Kraja je slab namen, ki biva v nas. Ne gre samo za to, da človeku ne ukradete neke stvari, temveč da ne okradete samih osebe, torej da ne odvzamete časa, dostojanstva, prihodnosti, pravice, miru. Treba je izobraževati ljudi v velikodušnosti srca, v doživljanju darov, v hvaležnosti. Da človek ne krade, se povezuje z dejstvom, da nekaj že sam ima: človek krade zato, ker ni zadovoljen s tem, kar v določenem trenutku ima. Prevzema ga želja po imetju in kopičenju.

Ne pričaj po krivem

Lažno pričevanje je prav tako v nas v obliki laži oziroma zmehčane resnice. Gre za odnos, ki sčasoma postane kultura, ki se v človeku ustali kot simulacija, fikcija, verodostojna resničnost, ki jo nadomesti fikcija. Biti na strani resnice in jo hkrati braniti je dejanje pravičnosti in ljubezni tako do sebe kot tudi do drugih.

Ne želi svojega bližnjega žene

“Žene drugega moža” se zdi kot zapoved moškim. Vendar pa danes pomeni tudi “moža druge žene”. Tako ženske kot moški niso nekaj, kar si človek zaželi oziroma kar nekomu pripada kot predmet. Koliko je strastnih zločinov, koliko je družinskega nasilja, koliko je trpljenja otrok! Vse to je odraz razčlovečene logike.

Ne želi svojega bližnjega blaga

Zavist je temelj te in prejšnje zapovedi. To je najbolj “družabna” razvada. Sodobnost je povzdignila kulturo zavisti. V naprednih civiliziranih družbah na Zahodu je predpostavka demokracije enakost: “Imeti moram enake pravice kot vsi ostali.” Kljub temu pa se moramo zavedati, da to ne pomeni trpeti zaradi “kompleksa biti enak”, imeti iste stvari kot drugi, postati celo suženj stvarem, se osiromašiti, se zadolževati, se bolestno gnati za tistim, kar nekomu zavidamo in česar ne moremo imeti.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto