Če bi se teh dveh besed bolje zavedali, bi svoje otroke vsak dan doživljali še intenzivnejeKomaj čakam, da bo naš dojenček prespal noč. Komaj čakam, da bo shodil. Komaj čakam, da hčerka začne hoditi v šolo. Komaj čakam, da sin zaključi gimnazijo. Komaj čakam …
Ali pogosto slišite ali izgovarjate to značilno, obrabljeno frazo? Tile “komaj čakam” nas nemudoma izstrelijo v čas, ki nam še ni dan, ki ga še ne moremo živeti, o katerem pa že sanjamo. Ta stavek, sicer očitno dobronameren, pravzaprav pomeni, da obžalujemo to, kar imamo ta trenutek, danes, in nam preprečuje, da bi uživali v današnji lepoti življenja.
Read more:
6 stavkov, ki jih ne smete reči otroku
Poskusimo uživati v tem času, ki je edinstven, ker bo zelo hitro minil
Če se odločimo, da bomo navzoči tukaj in zdaj, imamo priložnost, da izkusimo lepoto trenutka, ki ni glasen, se včasih skriva in od nas zahteva določeno pripravljenost. Ta želja, da skozi težave vsakdanjega življenja vidimo dobro in lepo, od nas zahteva odprtost srca, odnos matere, ki se odloči, da bo sprejela, kar ji je dano v življenju. Zanimivo je, da iste razmere, isti trenutek v življenju, pozitiven pogled lahko povsem spremeni, in ta trenutek lahko postane vir čudenja.
Kakšen čudež, ta malček, ki se stiska v našem naročju, četudi sredi noči! Kakšna radost jo je opazovati, ko odkriva svet in se vsega dotika! Vzemimo si čas in poskusimo v njem uživati, kajti vsak trenutek je edinstven in bo kmalu minil, in vsako obdobje v življenju – našem in naših otrok – je namenjeno temu, da ga odkrijemo v vsem njegovem bogastvu. Takšen pristop je izredno pomirjujoč za otroka, ki si še ne zna predstavljati prihodnosti.
Read more:
“Noben izlet ni tako razburljiv kot življenje s sedmimi otroki pod eno streho”
Nehajmo sanjati in začnimo opazovati s pozitivnim pogledom
Tile “komaj čakam” niso povsem nepomembni. Lahko namreč zaznamujejo način, kako gledamo na svojega otroka: ta bo dobil občutek, da ni tisti človek, na katerega smo upali, ne tisti, ki bi moral biti, saj mi nenehno sanjamo o nečem drugem. Ti dve besedici tiho slabita vez zaupnosti med starši in otrokom, otroku pa zbujata skrbi, da ni takšen, kakršnega si starši želijo. Zato si vzemimo čas za občudovanje svojih otrok, ne le takrat, ko nas zabavajo, ampak predvsem zato, ker so takšni, kot so.
V prvih letih otrokovega življenja se naučimo obvladati svoj jezik in si prizadevajmo, da bomo občudovali njihove dobre lastnosti, ne pa zgolj komentirali njihovih napak. Nehajmo sanjati in se naučimo opazovati s pozitivnim pogledom. Takrat se bo v našem domu naselila radost, kajti življenje, njihovo življenje, je čudovito!
Da ga torej ne bi pokvarili, razmišljajmo o tem, da bi prebudili in izostrili zavest svojih otrok, tako da jim pojasnimo, kako vsaka želja ni dobra želja, da bomo radosti deležni takrat, ko bomo izbrali dobro in to tudi dosegli. Potrudimo se, da bodo negativne misli, ki vodijo v smrt, ostale v preteklosti, in izberimo življenje, ki nas oživlja!
Avtorica prispevka je Inès de Franclieu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Read more:
“Toliko ljubezni, kot ti lahko izkaže tvoj otrok, si nikoli ne bi mogel predstavljati”
Read more:
Štiri mame po tednih šolanja na daljavo: Otroci so izgubili motivacijo
Read more:
Ti otroci so tudi z dejanjem pokazali, kaj je v življenju najbolj pomembno
