Če imaš rad, daš vse, za kar te prosijo. Tudi življenjeČe drugi ne sprejema našega evangelijskega sporočila z odprtimi rokami, mislimo, da je to zagotovo zato, ker je preveč grešen, je “izgubljen primer” in ni vredno izgubljati časa s prepiranjem o stvari, ki je nočejo razumeti.
Nekaj podobnega se je zgodilo italijanski redovnici Avguštini iz 19. stoletja, ki je priložnost za ljubezen do bližnjega in služenje Gospodu videla v skrbi za bolne. Svoje življenje je vse do konca preživela v razdajanju miru in dobrodelnosti.
Read more:
Princesa in svetnica, ki je bila mlada vplivnica svojega časa
V službi bolnikom
Sestra Avguština je delala v bolnišnici v Rimu, bila je mlada, imela je močan značaj, bila je ljubeča in neutrudna, pa tudi zelo lepa.
Bila je poklicana, da daje življenje za druge. Ne samo tistim, ki so ji bili všeč ali so bili dobri do nje. Ne, ona je ljubila vse, še celo tiste, ki so jo sovražili.
Zdraviti zaradi ljubezni do Kristusa
Konec 19. stoletja so v bolnišnici na vse načine nasprotovali veri, odstranili vse verske simbole in prepovedali govoriti o Kristusu. Avguština je to spoštovala, svojo nalogo je opravljala z ljubeznijo do bolnih, ker je vedela in verjela, da ni večjega in lepšega načina za pričevanje o Kristusu, kot to, da ga vidimo v vsakem človeku. Tudi če nas ta človek sovraži, nam pljune v obraz in nas žali.
Sprejela je vse, vendar ne zato, ker je bila šibka ali podrejena svoji samostanski navadi, ampak ker je mislila na Jezusa, ki je prav tako moral trpeti bolečino ter ponižanje. Nekaj podobnega je želela izkusiti na lastni koži.
Read more:
Svojega morilca je svarila: “Nikar, to je greh! Prišel boš v pekel!”
Mučenka dobrodelnosti
Toda zakaj bi si to kdo želel? Ker ljubezen ne deluje v odmerkih. Če imaš rad, daš vse, za kar te prosijo. Tudi življenje. In včasih to dajanje življenja ni samo v besedah, ni le romantičen način izražanja, za katerega se lahko hitro izkaže, da vanj pravzaprav ne verjamemo.
Sestra Avguština je zdravila zelo nasilnega pacienta, ki je počel vse, da bi ji nagajal in jo izzival, a se ni vznemirjala, pritoževala in je še naprej zdravila njega in njegovo mater, ki je bila slepa. Verjetno je bil prav ta njen mir, ta tančica svetosti tista, ki je v njem vzbudila skrajno sovraštvo, zaradi katerega jo je zabodel z nožem.
Tako je umrla pri 30 letih, medtem ko je junaško opravljala svoje delo, sedela ob najmanjših, hudo bolnih, tistih, ki so pljuvali po njeni veri. Na provokacije ni odgovarjala z opravičevanjem, ampak z ljubeznijo, ki vse prenese.
Sveta Avguština danes varuje medicinske sestre, saj je njihova zavetnica. Prosimo jo, da bi bila v tem težkem obdobju blizu vsem zdravstvenim delavcem. Naj nam pomaga videti dlje od bolečine, kajti v ozadju bolezni je človek, ki potrebuje našo ljubezen in prisotnost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Read more:
“Smo samo ljudje in ni treba od sebe zahtevati popolnosti – tudi Bog je ne”
Read more:
Najmanjše jaslice na svetu, ki so vidne le z mikroskopom
Read more:
3 ključne besede, ki bodo vaše srce pripravile na božič
