“Če daješ, moraš poskrbeti tudi, da svoje baterije nekje napolniš”

Ženska ženski – magistra ekologije in biodiverzitete, zaposlena na Zavodu za letovanje in rekreacijo otrok (ZLRO), načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtov (ZSKSS) in inštruktorica v šoli preživetja Tjaša SušinSeptembra so skavti dobili novo vodstvo. Vlogo načelnikov sta prevzela Nejc Kurbus, ki smo ga že predstavili v rubriki Moške skrivnosti, in Tjaša Sušin, današnja gostja v rubriki Ženska ženski. Magistra ekologije in biodiverzitete je zaposlena na Zavodu za letovanje in rekreacijo otrok in inštruktorica v šoli preživetja Laris.

Tjašino skavtsko ime je Nepogrešljiva Svižčevka. Zanima jo tisoč in ena stvar, je zelo družabna, vedno za akcijo in polna energije. Besede “ne da se mi” zanjo praktično ne obstajajo.

Prosti čas najraje preživlja na svežem zraku in se druži s prijatelji, včasih piše pesmi, ustvarja s pirografom, prebere dobro knjigo, zaigra na kitaro, speče torto, pomaga pri kakšnem opravilu ali pa preprosto sanja o dogodivščinah, ki jo čakajo.

Read more:
“Bolj je moj planer zapolnjen, bolj uživam”

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Mislim, da si je dandanes treba idealen dan kar narediti, sicer bi lahko bili ves čas po malem nesrečni. A če dobro pomislim, je idealno tisto jutro, ko že zjutraj vem, da me čaka dan s tistimi ljudmi, ki so mi res pri srcu, ali lahko v miru spijem skodelico črne kave ter zrem skozi okno, zatopljena v misli, izzive in cilje.

Prav prijetna in neprecenljiva pa so jutra, ko se zbudiš v spalni vreči ob žarkih jutranjega sonca, ptičjem petju, lahnem vetriču … včasih morda cel “zaliman” in polomljen, ampak poln energije.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …
Mislim, da si nič ne rečem, predvsem umijem obraz z mrzlo vodo, za trenutek pomislim, ali bo danes na vrsti čop ali spuščeni lasje, in v roke primem zobno ščetko.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
Urejenost je relativna. Verjetno si kdo pod tem predstavlja prefinjeno obleko in elegantne čevlje, sama to redko oblečem. Vseeno pa je zame urejenost velikega pomena; s tem sporočamo, kdo smo, kaj smo, kako smo. Vsak korak, ki ga naredimo, je pravzaprav naš nastop, tudi če pri tem sploh ne odpremo ust. Menim, da se urediš najprej zase, nato za druge. Če se boš ti dobro počutil, boš na dobri poti, da se bodo tudi ljudje ob tebi.

Pa ko smo že pri urejenosti, pri skavtih vsaj ob jutranjih zborih v četi damo temu zelo velik pomen. In kot voditeljica čete sem bila zagotovo ena tistih “tasitnih”, ki je vedno težila: “Poravnaj gumba. Uredi si nohte. Očisti čevlje. Obuj nogavice.” Smo pa bili na koncu vsi kot iz škatlice.

Read more:
Kaj nas je karantena lahko naučila o urejenosti

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Narava je prava zakladnica akcije, prevzetnih prizorov in osupljivih zgodb. Vsaka prinese duhovne iskrice, nekaj v tebi se premakne – včasih zaradi napora, ko premaguješ tisti strmi klanec ali se ti šibijo noge na neoznačeni poti, včasih preprosto zaradi dih jemajoče lepote, spet drugič, ker te ujame poletna nevihta, velikokrat pa preprosto zato, ker ugotoviš kako majhna pika si v tem mogočnem Stvarstvu. In zato, ker se ob vseh potepanjih po naravi v tebi vedno znova budi občutek hvaležnosti.

Ravno pred kratkim sem bila nekaj dni v hribih in se spet spomnila na to, kar se v mestu pozabi – kako malo je potrebno, da je človek srečen – nekaj slastnega na mizi, izkušnjo tistega dne, dobro debato in zvezdno nebo. To so trenutki, ko spoznavaš, da najlepše stvari niso stvari. Trenutki, ko duhovno najbolj rasteš.

5. Letos ste postali načelnica Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Zaradi koronavirusa so med drugim okrnjena tudi skavtska srečanja. Na kakšne načine lahko mladi v tem kaotičnem času ohranjajo skavtskega duha?
Skavtski duh je vedno živ. Rada rečem, da skavtstvo ni krožek, ampak je pot; in ravno v teh trenutkih, ko nam je dana priložnost, da to še bolj pokažemo, ne smemo omagati ali obsedeti. Glavno vodilo skavtstva je vzgoja za aktivno državljanstvo. Vsak, še najmlajši skavt, lahko skavtskega duha ohrani in deli tako, da živi skavtske zakone, ostane nasmejan in pozitiven, se trudi biti odgovoren, vsak dan kaj zmoli zase, za bližnje in za to, da virus čim prej omaga, zgrabi priložnost za služenje.

A če daješ, moraš poskrbeti tudi, da svoje baterije nekje napolniš. Skavtstvo je pustolovščina, ki se skriva v vsaki luži. Sama grem skoraj vsak dan vsaj za kakšno urico v gozd, včasih zakurim ogenj, spečem kakšen tvist, postavim bivak, opazujem listje v vetru, iščem živalske sledi … Poleg tega pa ob četrtkih ob 18. uri prisluhnem Radiu Skavt, ki je zaživel med korono, preberem Skavtiča, spremljam dogajanje in sem v stiku z voditelji, ki pridni kot mravljice pripravljajo srečanja prek Zooma, pošiljajo pisma in iščejo poti do svojih skavtov.

Priporočam tudi vsakemu (ne)skavtu, staršu, da kakšen košček izkusi in si zada kakšen (skavtski) izziv, pa bo skavstki duh gorel in grel do takrat, ko se bomo spet lahko zapodili na travnike, se objeli in v en glas zapeli kakšno skavtsko pesem.

Read more:
Skavti, poglejte, kako lahko izkoristite čas karantene

6. Zaposleni ste na Zavodu za letovanje in rekreacijo otrok, kjer med drugim delate tudi z ranljivimi skupinami otrok. Ali stiske, s katerimi se srečujete, nosite domov? Kako se temu izognete?
Službo imam zares rada. Tudi tu so otroci glavni fokus in ciljna publika, kot pri skavtih. A je tu pestrost okolij, iz katerih prihajajo, veliko večja. Srečaš se z marsikatero zgodbo, včasih le besedno zvezo, ki je dovolj, da te presune. Otroci živijo lepa otroštva in manj lepa, a letovanje ali tabor je za otroka nepozabna dogodivščina, ki mu v življenju prinaša žarek pozitive.

Stiske, ki jih občutijo otroci, me mnogokrat pretresejo, velikokrat obstojim odprtih ust in globoko vdihnem, preden komuniciram naprej, a le redkokatero zares nosimo domov. Ko enkrat ugotoviš, katere spremembe so v tvoji moči in katere presegajo te zmogljivosti, nekako lažje živiš in zaspiš. Opraviš po najboljših močeh, več pa prepuščaš v Božje roke oz. v roke tistih, ki so za to odgovorni.

Read more:
3 področja, na katerih so otroci naši najboljši učitelji

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Težko bi rekla … Ena zelo velikih je bila zagotovo na klanovskem zimovanju, ko smo se odpravili na Porezen in je eden v skupini obnemogel. Nenadno poslabšanje telesnih funkcij je situacijo hitro pripeljalo v pravo reševalno akcijo. Po eni uri čakanja je končno prispel helikopter, ki je že nekoliko podhlajenega fanta prepeljal v bolnišnico.

V tistem trenutku smo bili verjetno vsi ostali povezani bolj kot kadarkoli, čeprav ni nihče črhnil niti besede. In večerna sveta maša, kjer je namesto pridige vsak povedal svoje doživljanje dogodka. Ufff … Takrat si kot voditelj močen, zdi se ti šokantno, neprecenljivo in noro, kakšne velike ljudi vzgajaš in so hkrati tvoji prijatelji ter učitelji. Ko doma razpakiraš nahrbtnik in sezuješ utrujene čevlje, pa marsikaj pride za teboj.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Vse se zgodi z razlogom. Ni taka, ki bi bodrila, je pa taka, da pomaga razumeti, da boš enkrat morda razumel. Seveda pa je gibanje – kolo, hoja v hribe, plavanje, kajak – in druženje s prijatelji tisto, ki odžene slabo voljo in (vsaj za trenutek) odnese stres iz polne glave.

Read more:
Strah je hujše zlo od zla samega. 12 misli patra Pija, ki vas bodo opogumile

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Mislim, da nimam rituala. Najrajši imam ob večerih dobro družbo, kjer se sproščeno nasmejimo, rešujemo svet in klepetamo, spijemo kakšno pivo in včasih kaj dobrega pojemo. To je tisto, kar v tem koronačasu najbolj pogrešam.

10. Biti ženska je lepo, ker …
… to pomeni, da nekdo ravnokar razmišlja, da je lepo biti moški. Oba skupaj pa sta idealna kombinacija za vzgojo, samovzgojo, odbite ideje in kvalitetno uresničene načrte. Šibkosti se dopolnijo, močne točke se izrazijo in ženstvenost ter moškost poskrbita za prave akorde v skladbi življenja.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.