Tri stvari moramo postaviti v ospredje, da bomo lažje postavili ostale prioriteteSkoraj ni mame, ki ne bi vsaj kdaj v življenju občutila krivde, ker ni preživela dovolj časa z otroki ali z možem. Ali pa je imela slabo vest, ker ni obiskala prijateljice, poskrbela za bolno mamo, pospravila hiše, …
Kako bi si v življenju morali postavljati prioritete?
Read more:
Kaj nas svetniki lahko naučijo o postavljanju prioritet?
Pustite se voditi
Jasno je, da nihče ne more biti nikomur na voljo 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Bog tega od nas tudi ne zahteva. Ko imamo občutek, da moramo postoriti 1000 stvari hkrati, je to zato, ker smo si jih sami naložili.
Želimo narediti kar največ, medtem ko nas Gospod prosi, da naredimo le tisto, kar lahko mirno izpolnimo tisti dan. Da bi znali postavljati prioritete, moramo znati najprej prisluhniti Bogu, ki nas vsak dan nagovarja. Nagovarja nas v tišini molitve, prek Božje besede in prek naših bratov in sester (pri čemer imamo v mislih predvsem moža oziroma ženo).
Ljubezen v zakonu ima prednost
Čas, ki ga preživimo s svojim možem, ni čas, ki je ukraden našim otrokom. Ravno nasprotno. Čas, ki ga mama in oče preživita skupaj, bo namreč na koncu koristil prav otrokom. Oni so namreč tisti, ki potrebujejo mamo in očeta, ki se imata rada.
Ko se dva poročita, se poročita zato, da se bosta imela rada. In tukaj se vse šele začne. Graditi ljubezen dan za dnem zahteva čas in razpoložljivost. Za začetek je pomembno, da imata mož in žena možnost, da se lahko umakneta, da lahko v miru skupaj večerjata in se pogovarjata, ne da bi ju pri tem nekdo vsakih pet minut zmotil.
Najti morata način, kako se sprostiti in uživati nekaj časa skupaj. To seveda ni vedno lahko, a hkrati ni nemogoče. Ni treba, da gre za vikend oddih v toplicah, včasih je dovolj že kratek sprehod, večerni pogovor ob svečah, … Na kratko: kar morate storiti, je, da nekoliko spremenite dnevno rutino.
Read more:
6 načinov, kako lahko molite za svojega moža
Če želite dati sebe, morate imeti kaj za dati
Mnoge mame, ki jih vodi velikodušnost, pozabijo, da si morajo vzeti čas tudi zase. To ne pomeni, da bi morale biti sebične, ampak gre za to, da si vzamemo čas za to, da si napolnimo baterije.
Vsaka ženska je odgovorna za to, da poskrbi tudi za to, kar ona potrebuje. Nekaj trenutkov tišine in čas zase je seveda nuja, potem pa k temu lahko dodamo še hobije, ki nas veselijo, na primer branje, risanje, telovadba, obisk muzejev, sprehod, …
Čas, ko se ženska ponovno združi sama s seboj, ji omogoča, da je boljša mama in boljša žena.
Ne pozabimo na nasvet sv. Bernarda: “Dajemo samo tisto, kar imamo. Če želite biti kanal, morate najprej biti rezervoar.”
Avtorica prispevka je Christine Ponsard.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Read more:
“Če ni časa za bližnje, to pomeni, da ti niso prioriteta”
Read more:
“So tudi dnevi, ko ne čutim Božje bližine. Nočem dajati vtisa, da je vse v mojem življenju popolno”
Read more:
“Bil bi greh, da ne bi izkoristila svojega talenta, ampak glavna je zame družina”
