“Kakovost življenja v raju pod Triglavom je vseeno na zavidljivi ravni”

Ženska ženski – doktorica znanosti, zagrizena zgodovinarka in predavateljica Julijana VisočnikJulijana Visočnik je že dvanajst let zaposlena v Nadškofijskem arhivu Ljubljana, a se ob tem trudim ohranjati stik s “prvo ljubeznijo”, ki sta epigrafika in poučevanje. To zelo rada počne in čeprav je marsikdaj naporno, ji delo energijo bolj daje, kot odvzema. Prepričana je, da delo z mladimi ljudi ohranja mlade in v stiku z življenjem zdaj.

“Občutek, da pri njih še lahko narediš pozitivno razliko, je neprecenljiv,” pravi doktorica znanosti, ki je leta 2007 doktorirala iz latinskih napisov Celeje, ki jih je preučevala predvsem z vidika jezikovnih značilnosti in romanizacije. Od lanskega leta je bolj vpeta v Katoliško društvo dr. Antona Murka v Hočah, ki jim daje možnost, da na lokalni ravni naredijo nekaj dobrega, prijetnega, kulturnega.

Sicer pa ima Julijana zelo rada tudi gibanje in naravo, zato v prostem času teče, kolesari in hodi v hribe. To so tudi priložnosti za srečanja s prijatelji, s samo sabo in z Njim. “Tek kot meditacija deluje izvrstno, prav tako kot možnost za razmislek. Običajno se izvrstne ideje porodijo ravno tam nekje vmes, ko pot teče v potokih,” še pravi Julijana, ki si življenja ne zna in noče predstavljati brez pravih prijateljev – “takšnih, o katerih piše tako Sveto pismo kakor tudi Aristotel in Ciceron; bilo bi prazno in brez smisla”.

Read more:
“Naučila sem se, da moraš biti vedno ponosen na to, od kod prihajaš”

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Vsaj glede idealnega začetka dneva nisem pretirano zahtevna; je pa vseeno treba ločiti med tistim med tednom in onim za vikend. Med tednom sem vesela, če slišim budilko (pravočasno), da se lahko v miru spravim v službo. Ker sem človek rutine, to pač vzame svoj čas. In zjutraj res nisem hitra.

Jutro je takoj lepše, če zunaj že sije sonce ali pa vsaj kaže, da bo, ko lahko sedem na moje čisto posebno kolo “za v službo” in se zadovoljno odpeljem novemu dnevu naproti. Ko pa si na delovnem mestu privoščim še prvo kavico ob urejanju korespondence, je začetek dneva že skoraj popoln. Ne da se zgodi, se kar dogaja.

Za kako poletno jutro ob kuncu tedna pa se ne branim, če lahko kavico spijem na pragu hiše na Štajerskem v najboljši družbi štirinožnega “pesjanerja”, ki mu pač ni in ni jasno, da je prevelik, da bi se še spravil na krilo.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Najboljša prijateljica oz. prijateljice bi vam takoj odgovorile, da si vsako jutro, ko se pogledam v ogledalo, rečem: “Dobro zgledaš, v redu si,” kar izhaja iz ene posrečene situacije na morju pred leti.

Dejstvo je, da sem zjutraj prevelika “koma”, da bi si rekla karkoli. Priznam pa, da se neredko spomnim na to morsko epizodo, ki mi vedno nariše nasmeh na obraz. Na ta način zelo dobrovoljno zakorakam v nov dan.

Read more:
Doktorica kemije, ki se je odpovedala karieri, da je lahko bolj služila Bogu

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Urejenost je en predpogoj dobrega počutja. Sicer nikakor ni pomembna samo forma, zunanjost, ampak gotovo tudi vsebina, notranjost. Če je “urejeno” oboje, lahko v svet stopiš res samozavestno in odločno. Vsekakor pa posebne priložnost terjajo več pozornosti, tako na enem kakor tudi drugem nivoju.

4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnemu pomanjkanju časa posvetite bližnjim in tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Časa nam sicer res vedno zmanjkuje in primanjkuje. Sama pri tem nisem nobena izjema. Toliko je stvari, ki jih moramo narediti in ni malo tistih, ki bi jih radi naredili. Redko je mogoče izpeljati vse, velikokrat se je treba čemu tudi odpovedati, s čimer samo po sebi ni nič narobe. Na ta način samo še bolj cenimo čas in trenutke, ki jih preživimo z najbližjimi.

Je pa skoraj vse mogoče izpeljati ob dobri organizaciji svojega časa in načrtovanju. Morda se potem zdi, da ni neke spontanosti, je pa res, da je zelo dober izkoristek časa.

5. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
Popolnoma se je temu žal nemogoče izogniti. Je pa res, da so v življenju različna obdobja, pa tudi vse službe niso enako stresne. Z leti se tudi naučimo, da sta delo in služba sicer pomembni, nista pa vse. Lepo je, če se s sodelavci razumeš, obenem pa ne pozabiš, da imaš prijatelje drugje. Pogovor in druženje z njimi rešuje marsikatero težavo, tudi tiste v službi.

Read more:
Vera ali znanost?

6. V času podiplomskega študija ste se izpopolnjevali tudi v tujini. Kako danes gledate na to obdobje? Katere so pozitivne izkušnje, ki ste jih pridobili v tujini in kaj so bili razlogi, da ste se vrnili v Slovenijo in tukaj ostali?
Dvakrat po en semester v tujini in nekaj krajših “skokov” kam ven je bilo zame ravno prav. To je pravzaprav kar milostni čas, ki ga po eni strani lahko nameniš študiju, poglabljanju svojega znanja, pisanju … Pri tem pa ni nobenih “motečih” dejavnikov vsakdanjika, s katerimi se moramo doma soočati vsi. Ob delu tako ostane še vedno tudi dovolj časa za delo na sebi. Izkristalizira se tisto, kar dejansko pogrešaš, pa se doma tega morda sploh ne zavedaš.

Bivanje v tujini me vedno znova prepriča v nujnost tega, da mlad človek izkusi življenje prek meje. Nekateri tam sicer najdejo svoj smisel, sama pa vedno znova dobim potrditev, da je ven sicer treba, a predvsem zato, da se še raje, obogatena z novimi znanji in izkušnjami ter elanom, vrnem. Zunaj je sicer na prvi pogled marsikaj boljše, predvsem pa drugače … Toda prej ali slej ugotoviš, da kljub vsemu doma ni slabo. Kakovost življenja v raju pod Triglavom je vseeno na zavidljivi ravni. Vsak pa si seveda postavlja prioritete sam.

Read more:
“Vera je položena v zibko. Ko se rodiš, je čisto preprosto in jasno, da je Bog Stvarnik”

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Preizkušnje pridejo prej ali slej v vsako življenje. To, kar meni predstavlja problem, drugemu morda ne. Težko bi se omejila na eno samo. Najbolj bolijo krivice, ki bi me kaj hitro lahko zapeljale na stranpot obupa in umika, morda celo bega. A če veš, da imaš prav, da nisi naredil ničesar narobe, potem je treba vztrajati, do konca.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Morda še najbolj: “Tvoje srce naj se ne vznemirja …” Saj ne, da se ne, pomaga pa vseeno. In pa kakšna od modrosti na majicah iz kolekcije z izpovednim imenom “Life is good”.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Posebnega rituala nimam. Ker sem ves dan v pogonu, se zvečer ni težko ustaviti, pravzaprav telo to zahteva. Pogosto zaspim ob nekaj straneh sicer zanimivega čtiva ali pa ob kakšni nadaljevanki, ki bi si jo z veseljem ogledala, a … Ob večerih je pa še posebej lepo, ko si uspemo privoščiti kozarček dobrega vina ali nazdraviti s penino, preprosto zato, ker je življenje lepo in je vsak dan praznik.

10. Biti ženska je lepo, ker … ?
Hmm: ker smo krona Božjega stvarstva 😊: pridne, lepe, inteligentne, delovne, dojemljive, empatične, čustvene, čuječe … Brez nas bi bil svet prazen in zelo dolgočasen.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.