Povsem naravno je, če smo zaskrbljeni glede prihodnosti, vendar zato ne izgubimo veselja nad življenjem v sedanjem trenutku!Obstajajo različne oblike skrbi. Ena je lahko tudi pozitivna, recimo nemir, ki ga občutimo v duši in ga lepo opisuje sv. Avguštin: “Zakaj k sebi si nas ustvaril in nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi.”
Obstajajo pa tudi oblike skrbi, ki nas ne vodijo nikamor, recimo pretirana zaskrbljenost. Ta vrsta skrbi nam lahko odvzame vso srečo in dušni mir. Pogosto ovira naše duhovno življenje, zato je vredno, da si jo malce podrobneje ogledamo. (Seveda govorimo o vrsti skrbi, ki se jim lahko zavestno upremo. Če gre za tesnobno motnjo, bo najbolje, če bomo poiskali strokovno pomoč.)
Read more:
Imajo rizičnega otroka s kronično pljučno boleznijo in zdravilo proti strahu
Ključ za boj proti zaskrbljenosti glede prihodnosti
Povsem naravno je, da smo zaskrbljeni, toda Jezus nas opozarja: “… ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje” (Mt 7,14). S tega vidika je zaskrbljenost nekakšen prehodni obred v novo duhovo izkušnjo. Po besedah sv. Ignacija dušnega miru nikoli ne izgubimo zaradi življenjskih okoliščin ali dogodkov; izgubimo ga zato, ker bolečina, ki jo ob tem izkusimo, našo pozornost odvrne od Kristusa.
Sv. Peter nam ponuja dve ključni tehniki, s katerima se upremo pretirani skrbi: “Uprite se mu, trdni v veri. Saj veste, da prav takšno trpljenje prenašajo vaši bratje, ki so po svetu” (1 Pt 5,9) in “Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas” (1 Pt 5,7).
Pretirana skrb je več kot zgolj skušnjava – lahko namreč odpre vrata drugim skušnjavam. Sv. Frančišek Saleški pravi, da so takšne skrbi “največje zlo, ki lahko zadane našo dušo” in nas vabi, naj “ne iščemo tolažbe pri Bogu, temveč Boga tolažbe”.
Sv. Pavel pa je zapisal: “Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu” (Flp 4, 6-7).
Read more:
Tesnobni? Vas je strah? Ne morete spati? Zmolite to molitev
Milost zaupanja
Zaupati moramo Bogu, kajti “Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati” (1 Kor 10,13). Ta sposobnost predaje in prepričanje, da On “more po moči, katera deluje v nas, v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo” (Ef 3,20), nam lahko pomaga, da bomo zaupljivo živeli v sedanjem trenutku.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Read more:
Strah je hujše zlo od zla samega. 12 misli patra Pija, ki vas bodo opogumile
Read more:
Kako je 9-letna deklica priskočila na pomoč ustrahovanemu sošolcu
