Pogovor z ilustratorjem Damijanom Stepančičem, avtorjem odmevnega stripa o misijonarju Frideriku BaragiStrip Baraga, Črna suknja med Indijanci številni označujejo za presežek svoje zvrsti. Delo Damijana Stepančiča, ki je za strip prispeval tako scenarij kot risbe, nam velikega misijonarja Friderika Barago, ki je deloval v petih misijonih Severne Amerike, slika v doslej še nikoli tako predstavljeni združitvi zgodovinske, biografske in verske perspektive. “Strip želi prikazati Baragovo predanost, modrost in neomajno vero v Boga in Indijance,” sporoča znani ilustrator.
Kako se je rodil strip o Frideriku Baragi?
Glede na to, da sem vizualen tip človeka, je ideja prišla z dveh Baragovih fotografij. Osupnila me je razlika med mladostnim portretom in fotografijo, ki je bila posneta pred smrtjo, ker je imel že indijanske poteze. Potem sem idejo opustil, z njo se nisem ukvarjal. Potem je sčasoma spet pribrbotala na gladino. Spet sem se začel ukvarjati z Barago. Vmes sem si kupoval knjige o njem, šel sem tudi v muzej krščanstva v Stično, kjer hranijo njegove osebne predmete. Ta zgodba se je počasi začela razvijati. Dobil sem občutek za Barago, kaj se je z njim dogajalo.
Read more:
Friderik Baraga, kot ga še niste srečali
Ko sem dobil vse mogoče informacije, sem začel pisati scenarij. Zelo pomembno mi je bilo, da strip tako narišem kot napišem scenarij zanj. Ta je nastajal slabi dve leti: dopolnjeval sem ga, brisal, dodajal stvari … Med risanjem sem veliko stvari iz njega izpustil. Zgodba mora namreč delovati tako v besedilnem kot risarskem delu. Če delujeta vsaka zase, potem lahko tudi kot kombinacija. Vse to, od začetka pisanja scenarija do izdelka, je trajalo približno dve leti in pol.
Ste pri besedilu stripa pravzaprav opisovali svoje predstave o Baragovem življenju, ki ste jih dobili ob študiju virov?
Točno to. Pravzaprav sem bil nekakšen režiser, ki sem skrbel za sceno, scenografijo, kostume … Vse je treba opremiti. Bolje ko opremiš, bolj je stvar avtentična. Vsaka malenkost je pomembna.
Read more:
Od svetniškega kandidata do svetnika je dolga pot
Je bilo naporneje ustvarjati risarski ali besedilni del stripa?
Pisanje mi ni delalo toliko težav. Ob pisanju besedila sem namreč bral knjigo Zgodba, ki v podrobnosti proučuje filmske scenarije. Ta mi je precej pomagala pri tem, na kaj biti pozoren, da lik živi, da je zgodba prepričljiva in podobno. Risanje je bilo zapleteno, saj sem si želel, da vsaka risba sama zase pove čim več. Ne gre zgolj za zaporedje slik. Lik se mora razvijati in mi z njim. To mora v nas pustiti neko sled. Če ne, nismo udeleženi.
Friderik Baraga in njegova življenjska pot:
Kakšni odzivi na strip prihajajo do vas?
Nisem jih dobil kaj veliko. Želim si, da je zgodba karseda dostopna, ne pa nek teološki traktat. Barago dojemam kot visoko zavednega človeka, ne pa teologa in dogmatika. Tako sem ga želel tudi pokazati – z vsemi njegovimi dvomi in slabostmi. Tako je tudi dojemljiv za širšo javnost.
Misijonarja in njegovo življenje ste podrobno preučili. Katere njegove odlike, a tudi – kot ste omenili – slabosti bi izpostavili?
Postavil sem ga v dilemo, ali se lahko zlažeš, da rešiš človeku življenje. Ne vem, ali se je dejansko znašel v takem dvomu. Delovanje z Indijanci je zahtevalo ogromno časa in energije. Jemal jih je v bran, ko so jih ogrožali belci. Baraga je imel rad svoj mir. Zelo je bil vezan na naravo, zato sem ga velikokrat narisal samega v naravi, kako jo opazuje, ima oseben dialog z Bogom.
Baraga na začetku stripa pride k škofu Fenwicku v Cincinatti. V New Yorku je kupil ameriško Sveto pismo, s sabo pa je prinesel tudi slovensko. Ko pride do škofa, mu ta ponudi revolver. (Baraga pa škofu, ki ga je opozoril, da ima tukaj opravka z drugačnimi ljudmi kot doma, odvrne, da ima s sabo dve Sveti pismi in ga bo Božje beseda varovala bolj kot orožje, op. a.) Če prideš nekam, moraš spremeniti svoje pojmovanje o tistem kraju, sicer imaš lahko težave.
Read more:
Sveti John Henry Newman in njegovih 12 resnic o sklepanju trajnih prijateljstev
Read more:
Prav poseben 18-letnik: rak, ljubezen in posebna Božja misija
Read more:
“Otroka bova dala krstiti samo zato, da bova imela mir pred pridiganjem domačih”
