V mestu se vsi med sabo poznajo in si tudi pomagajo, ko se kdo znajde v stiskiV pandemiji zaradi novega koronavirusa je umrlo že več kot 400 tisoč ljudi. Umirali pa niso le starejši. Številne družine so se tako znašle še v težkem ekonomskem položaju, kot da izguba ljubljene osebe ni že sama po sebi dovolj težka preizkušnja.
Med tistimi, ki so umrli, je tudi 54-letni Italijan Erminio Misiani, ki je umrl 25. marca. Žena Michela Arlati in njeni trije otroci, stari 20, 16 in 14 let, so ostali sami.
Read more:
Duhovnik, ki je umrl zaradi koronavirusa: “Se vidimo v raju! Molite rožni venec!”
Pomoč prijateljev in sosedov
V prvih dneh žalovanja je družina, ki živi v manjšem mestu blizu Milana, prejela ogromno podpore s strani sosedov in prijateljev.
Michela je takrat za lokalni medij Il Messaggero dejala, da ne more z besedami opisati hvaležnosti, ki jo čuti do vseh, ki so ji bili pripravljeni pomagati. Prav tako upa, da so tudi vsi drugi, ki so se znašli v podobni situaciji, imeli na voljo toliko opore, kot jo je imela ona.
Čudovita gesta podjetja
Michela pa je doživela še eno prav posebno gesto, ki dokazuje, kakšna dobrota in prijaznost sta še vedno v ljudeh, ne glede na vse. Podjetje, kjer je bil zaposlen njen mož, se je namreč odločilo, da Micheli ponudi zaposlitev.
Pietro Terragni, ki skupaj z bratom in sestro vodi podjetje, je odločitev pojasnil takole.
“To se nam je zdelo nekaj povsem normalnega. Mislim, da bi vsak, ki bi se znašel v takšni situaciji, ravnal podobno. Bellusco je majhno mesto. Vsi se poznamo med seboj in si pomagamo. Erminijevo ženo smo poznali, zato nismo niti najmanj oklevali.”
Read more:
Po “korona” krizi: Namesto črnogledih scenarijev se raje posvetimo razvijanju psihološke čvrstosti
Manj strahu pred prihodnostjo
Gre za preprosto gesto velikodušnosti, ki bo vdovi, ki je zaradi zahrbtnega virusa ostala brez moža, omogočila, da bo v prihodnost lahko gledala z več upanja in miru zase in za svoje otroke.
“Naša bolečina zaradi izgube Erminia je neizmerna, toda to je križ, ki ga bomo zmogli nositi ravno zaradi pomoči, ko smo jo prejeli v teh težkih časih. Ne vemo niti, ali si vse to zaslužimo,” je še dejala Michela, ki je v podjetju začela delati s 1. junijem. Samo predstavljamo si lahko njene občutke, ko dela svoje prve korake tam, kjer je svoj velik pečat pustil njen ljubljeni mož.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Read more:
Njeni dvojčici sta se rodili, ko je bila na robu smrti zaradi koronavirusa
