Bazilika lurške Matere Božje v Brestanici je ena največjih cerkev in ena od sedmih bazilik v Sloveniji. Mogočno triladijsko cerkev so gradili med letoma 1908 in 1914. Zaradi velikosti in čudovite arhitekture jo vsako leto obiščejo številni tuji in slovenski turisti.
Za gradnjo nove cerkve so se odločili zato, ker je bila stara župnijska cerkev sv. Petra in Pavla premajhna za vedno večje število vernikov v župniji Brestanica (takrat še Rajhenburg). Stara cerkev je tako ostala na svojem mestu, za novo pa so poiskali drugo lokacijo.
Zbrali smo še nekaj drugih zanimivosti o tej priljubljeni romarski cerkvi.
Posebnosti na dan posvečenja cerkve
Cerkev, je bila posvečena 2. julija 1914, ravno na dan, ko so po železnici skozi Brestanico na Dunaj peljali v Sarajevu ubitega prestolonaslednika Ferdinanda.
Obredi so trajali kar 5 ur, navzočih pa je bilo več tisoč romarjev iz vse Slovenije.
Zakaj ime slovenski Lurd?
Gradnja se je začela leta 1908, kar je natanko petdeset let po začetku Marijinih prikazovanj v Lurdu. Takrat je bil Lurd že svetovno znana božja pot, o kateri se je veliko govorilo in pisalo. Župnik Jožef Cerjak je takrat dejal: "V Rajhenburgu bomo pozidali slovenski Lurd!" Ime se je hitro "prijelo" in tako ga poznamo še danes.
Ni pa to bila edina obletnica. Istega leta je bila namreč tudi zlata maša papeža Pija X. in 60-letnica vladanja cesarja Franca Jožefa.
Kako je potekala gradnja
Cerkev je bila zgrajena z darovi vernikov iz vse Slovenije. Stavbno zemljišče na gričku nad trgom je podarila domačinka Ana Korban.
- Pri gradnji so sodelovala podjetja iz vse Evrope:
- Za 98 tisoč kron je cerkev gradilo ljubljansko podjetje,
- tesarji so bili iz Zagreba,
- tlak so položili češki mojstri,
- kipe so izdelali v Parizu,
- barvna okna so pripeljali iz Innsbrucka,
- za poslikave v cerkvi pa sta poskrbela mojstra iz Gemone (Italija) in Roža na Koroškem.
Koliko zvonov je včasih imela cerkev?
Cerkev je včasih imela pet zvonov. Veliki je tehtal kar 6200 kilogramov.
Med vojno so zvonove pobrali, tako da so danes v zvoniku trije železni zvonovi.
Kje so blagoslovili kipe za glavni in stranska oltarja?
Škof Mihael Napotnik je kip lurške Marije za glavni oltar in kip svetega Jožefa za stranski oltar blagoslovil v lurški votlini v Franciji.
Kip Srca Jezusovega za drugi stranski oltar pa je isti škof blagoslovil v Parey-le-Monialu.
Razlika med cerkvijo in baziliko
8. junija 1929 je bila cerkev lurške Marije v Brestanici, tedanjem Rajhenburgu, odlikovana z naslovom basilica minor in pridružena Liberijanski baziliki. Škof Andrej Karlin je po slovesni razglasitvi vernikom pojasnil, kaj to imenovanje pomeni in jim naročil, naj jo vselej imenujejo z naslovom bazilika.
Bazilika je sicer naziv, ki ga cerkev prejme zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
S klikom na spodnjo fotogalerijo se lahko odpravite na virtualno romanje in si ogledate mogočno baziliko in njeno okolico.
Glavni vir: Župnija Brestanica
