Nismo talenti sami po sebi, ampak smo vse tisto, česar se naučimoŠtevilni poskusi so pokazali, da osebna rast ni odvisna izključno od okoliščin. Tako ljudje, ki so opravljali enake tečaje, dobijo zelo različne rezultate, ko se soočajo z istim izzivom. Zakaj se to zgodi?
Carol Dweck, profesorica socialne psihologije na univerzi Stanford, je dolga leta preučevala tako imenovani “mindset” ali vrste miselnosti. Po besedah Dweckove obstajata dve glavni vrsti miselnosti: fiksna miselnost in razvojna miselnost.
Read more:
Se vam zdi, da se po neuspehu ne morete pobrati? Poslušajte p. Anselma Grüna
Razlike
Fiksno miselnost prakticirajo ljudje, ki menijo, da so jim talenti prirojeni in da je meja njihovega razvoja zelo omejena. Ta vrsta ljudi se zelo hitro sooči s svojimi napakami, saj se počuti izjemno ranljivo zaradi istega prepričanja, da je osebni razvoj zelo omejen. Iracionalno prepričanje te vrste ljudi je, da sta inteligenca in osebnost nekaj nespremenljivega.
Razvojna miselnost pa je tista, ki v osebi sproži dovolj poguma, da kljub pogostim napakam še naprej dela na svojih ciljih. Za takšne osebe je rast možna s prizadevanjem, stopnje izboljšav pa so zanje zares široke. Ta vrsta miselnosti omogoča, da živite manj naporno življenje z večjimi možnostmi za uspeh. Temeljno prepričanje te vrste ljudi je, da se inteligenca in osebnost lahko razvijeta.
Posamezniki s fiksno miselnostjo se tako na primer prej odjavijo od izpita, saj negativno presojajo o lastnih sposobnostih in dvomijo v svoj uspeh, medtem ko posamezniki z razvojno miselnostjo, ki se tega neuspeha ne bojijo, izpit vidijo kot priložnost za učenje in napredovanje.
Read more:
“Na vsakem koraku je pomembno pridobivati izkušnje, iti ven iz svoje sobe …”
Kako se oblikujeta ti dve vrsti miselnosti?
Pri osebi s fiksno miselnostjo se vse začne, ko oseba prejme sporočila, ki se nanašajo na to, kako pametna je. Ko se otrok ali mladostnik zave, da ga drugi dojemajo kot inteligentno osebo, se začne bati, noče se izpostavljati v situacijah, za katere meni, da se drugim ne bo zdel inteligenten in bo razkril svoje pomanjkljivosti.
Otrok si od tega trenutka upa začeti le projekte in se lotiti le izzivov, za katere ve, da mu bodo uspeli. Na področjih, kjer se ne počuti močnega, pa bo začel razvijati omejujoča prepričanja:
- Ne morem se naučiti jezika.
- Nisem dober pri športnih aktivnostih.
- Matematične naloge mi ne grejo.
Read more:
Miti in resnice o metodi montessori
Moč besed za oblikovanje svoje miselnosti
Prepričanja, ki jih mora oseba ponotranjiti, da razvije razvojno miselnost, so naslednja:
- Imam pravico do tega, da se motim.
- Trud ni zaman.
- Učim se vse življenje.
- Z učenjem in motivacijo lahko razvijam talente, ki jih nimam od prvega dne življenja.
- Vsak dan sem lahko pametnejši.
Read more:
6 stavkov, ki jih ne smete reči otroku
Ko otroku večkrat rečete, da je pameten, ga postavite “na oder” in njegovo življenje se začne organizirati okrog tega, da si ta “oder” zasluži in na njem tudi ostane. V tem smislu je pomembno zagotoviti, da se otroci ne poistovetijo s svojimi talenti. Nismo talenti sami po sebi, ampak smo vse tisto, česar se želimo naučiti.
Sporočila, spodbude in stavki, ki najbolj spodbujajo rast osebe, so tisti, ki se nanašajo na njegovo sposobnost rasti. Na primer: “Ti si delaven”, “Si borec”, “Vidim tvoj trud” ipd. Te besede bodo otroka osredotočile na učenje in ne na takojšnje rezultate.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Read more:
Kdaj otroke naučiti brati in pisati?
Read more:
Vas boli hrbet? Izogibajte se naslednjim držam
Read more:
“Bolezen te tako posrka vase, da anoreksija postane tvoja najboljša prijateljica”
