Otrok bo užitek v postavljanju vprašanj spoznal šele takrat, ko bo okusil odgovore. Ni nujno, da se bo zadovoljil zgolj z vsebino, tudi sam ton in način odgovora na vprašanje je odločilen za to, da se bo naučil z veseljem postavljati vprašanjaKot starši večkrat nepotrpežljivo čakamo na naslednje spretnosti, ki jih bodo pridobili naši otroci. Takoj po fizičnem razvoju – sedenju, plazenju, hoji – že kar nestrpno pričakujemo prve besede. In te se končno začnejo pojavljati, vsak dan kakšna več. In končno prvi stavki in prva vprašanja.
Ko začne otrok vedno bolj pazljivo analizirati resničnost, so ravno vprašanja še posebej pomembna. V tretjem letu starosti se vedno bolj stopnjujejo, dokler v četrtem letu ne nastopi njihov vrhunec. To obdobje se imenuje čas vprašanj. Nemalokrat je to za starše čas testiranja potrpežljivosti in modrosti.
Read more:
Štirje koraki do bolj samozavestnih otrok
Zakaj?
Zanimivo je, da sčasoma, ko se otrok razvija, dobivajo vprašanja drugačno ozadje. Na začetku se “zakaj” pojavi v situacijah, ko otrokova pričakovanja niso bila izpolnjena. Takrat v paketu z vprašanjem dobimo tudi žalosten obrazek (ali histerični napad) in takrat jim moramo razložiti naš “ne.”
Otrok to vpraša tudi takrat, ko ga kaj preseneti ali zmede. Pozneje lahko vprašanja predstavljajo obliko zbadanja ali šaljenja ali pa celo kar sama letijo iz otrokovih ust, ne da bi dvakrat pomislil, kot iz navade. Zadnji razvojni prag nastopi šele takrat, ko se vprašanja pojavljajo s ciljem, da bi otrok dejansko pridobil znanje oz. zadovoljil svojo radovednost.
Read more:
Otrok potrebuje 4 kompetence, 2 spretnosti in 1 mesto
Zato
“Kaj delaš, mama?” “Obešam perilo.” “Zakaj?” “Pralni stroj jih je opral in treba jih je obesiti.” “Zakaj?” “Ker so mokre.” “Zakaj?” “Voda našim oblačilom pomaga, da se znebijo madežev.” “Zakaj?” […]. Gotovo poznate podobne maratone, kjer “zakaj” nastopa v glavni vlogi.
To morje vprašanj nas lahko v določenem trenutku preplavi in nadvlada. Dobro se je zavedati, da otroci (ponavadi) serije vprašanj ne postavljajo, zato da bi nas vrgli iz tira, ampak zgolj zato, da bi se sami naučili oblikovati ta vprašanja. In tako jim lahko šele peti ali deseti odgovor dejansko da informacijo, ki so jo iskali. Zato naslednja vprašanja pogosto zgolj pojasnjujejo prejšnja.
Read more:
Zakaj moramo otrokom dovoliti, da imajo skrivnosti
Kako odgovarjamo
Včasih si zelo želimo prekiniti podoben plaz vprašanj. Vendar pa je vredno narediti vse v naši moči, da se otrok ne bo počutil, da nas s svojim obnašanjem utruja, da bo v sebi ohranil to prirojeno težnjo po tem, da bo vprašanja postavljal še naprej. Zakaj je to tako pomembno?
“Otrok bo užitek v postavljanju vprašanj spoznal šele takrat, ko bo okusil odgovore. Ni nujno, da se bo zadovoljil zgolj z vsebino, tudi sam ton in način odgovora na vprašanje je odločilen za to, da se bo naučil z veseljem postavljati vprašanja,” je v knjigi Naš otrok se uči govorjenja zapisal Leon Kaczmark.
Vidimo torej, kako velik pomen za duševni in čustveni razvoj ima način odgovarjanja na otrokova vprašanja. S tem, ko otroka preplašimo, ga z odgovorom odrivamo stran ali se iz njega celo norčujemo, mu povzročamo krivico in pošiljamo konkretno povratno informacijo – “Aha, bolje, da se ne odzovem.” Ampak če po ta odgovor otrok ne bo prišel k nam, h komu pa bo?
Read more:
Vzgoja včasih: “Delamo si iluzije in si zatiskamo oči pred bridko resnico, ki se je dogajala”
Kakšni naj bi bili odgovori?
Logopedi in otroški psihologi so praviloma enotni: kratko vprašanje – kratek odgovor. Če se naš odgovor izkaže kot nepopoln, nam bo otrok zagotovo postavil dodatno vprašanje. Poleg tega mora biti odgovor prilagojen otrokovi starosti in zmožnostim. In navsezadnje, odgovor mora biti pravilen. Otroci nam zaupajo.
Potrudimo se odgovarjati z ljubeznijo in potrpežljivostjo, četudi 77-krat. Samo na tak način bomo imeli v prihodnjih letih možnost postati prvi vir informacij za našega otroka.
Ta prva vprašanja so zelo preprosta in dolgočasna. Sčasoma jih zamenjajo vedno bolj kompleksna in vedno bolj osebna. Svojo avtoriteto gradimo od začetka. So takšna vprašanja in takšni odgovori, ki si jih otrok zapomni za vse življenje. Svojih otrok za slednje ne prikrajšajmo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Read more:
“Škoda je, da bi zrli zgolj v blato, po katerem tacamo, ko je nad nami zvezdnato nebo”
Read more:
8 načinov, kako radost novega rojstva deliti s sorodniki v obdobju izolacije
Read more:
Ko je Milano v 16. stoletju prizadela kuga, so zaprli cerkve in postavili ulične oltarje
