To vprašanje pravzaprav nima smisla. Vsakodnevne odločitve večine izmed nas kažejo, da imamo raje dopamin. Oksitocin izberejo le redki, ker je “težji” Kakšna je razlika, me je nekoč pretkano vprašala neka psihologinja, med spolnim odnosom za eno noč in takim, ki predstavlja resnično ljubezen? Nisem vedel, kaj naj odgovorim, zato je sama prekinila tišino in dokončala.
Read more:
9 trikov, kako se upreti pohlepu
Razlika je v tem, da bo tisti prvi precej manj zadovoljiv, ker glavno vlogo v njem igra dopamin – hormon nagrade. Pri drugem pa bo imel večjo vlogo oksitocin – hormon ljubezni. Pomislil sem, da je danes očitno vse kot “spolni odnos za eno noč”.
Vse na zahtevo
Nočem reči, da je bilo nekoč lepše, ker se je na drug del nadaljevanke čakalo ves teden, in da je sedaj slabše, ker je človek vso noč pokonci, da bi si naenkrat pogledal celo sezono “nečesa”. Bodimo pošteni. Praktično je imeti vse na dosegu roke. Problem je le v tem, da naši možgani to lahko dostopnost ljubijo in postajajo nanjo zelo navezani.
To je t. i. hitra prijetnost, kamor spadajo tudi odvisnost od drog, nakupovanja in celo novih informacij na Facebooku. Z vsako izmed teh aktivnosti je povezana nagrada v obliki dražljajev dopamina. Možgani jih bodo želeli vedno več, ker so prijetni. Pa vendar ne zagotavljajo tega, kar nam lahko da oksitocin.
Read more:
To so lastnosti srečnih posameznikov. A na srečo ni pripravljen vsak
Oksitocin je boljši
Oksitocin v glavnem povezujemo z ženskami (ker ga imajo več kot moški) in nosečnostjo, med katero ta igra posebno vlogo. Za oba spola je pomemben v času spolnega odnosa.
Prav zato se “užitek za eno noč” lahko spremeni v “ljubezen življenja” (oziroma nam daje tak lažni občutek) in zato fizična bližina pripomore k utrjevanju čustvene vezi v razmerju. Ta izboljšuje kakovost, tesnejše vezi pa zahtevajo čas in čuječnost.
Življenje na dopaminu
Dolgo skupno življenje namesto minljivih pogledov, pogovori namesto izmenjav stavkov, čuječnost namesto življenja na dopaminu.
Read more:
Kakšen je dober zakonec?
Zakaj potem živimo v svetu zbiranja občutkov namesto doživljanja izkušenj? Zakaj si želimo raje v enem tednu ogledati vse največje znamenitosti med Eifflovim stolpom in poševnim stolpom v Pisi ali z enodnevnimi izleti obiskati kar največ različnih krajev? Odgovor je verjetno zelo preprost. To delamo zato, ker lahko!
Kakšno življenje boste izbrali?
Zakaj se otroci najedo sladkarij na rojstnem dnevu? Ker se lahko! V dveh situacijah včasih nastopi sprememba: bodisi zaradi vnaprejšnje refleksije, da se ni treba prenajedati, saj je za vsakega dovolj in konec koncev to ne prinaša nobenega večjega zadovoljstva, bodisi zaradi poznejše refleksije, da sem se prenajedel in mi to ni nič dalo, morda celo nasprotno. Do takšnega razmišljanja pride v času uživanja le redko. Težko je prekiniti “dopaminsko omamo”!
Read more:
Veseli delavci dajo od sebe 13 odstotkov več. Zakaj?
Zagotovo ste ugotovili, da s prispodobo, ki jo uporabljam, nočem reči, da je eden izmed hormonov slab, drugi pa dober. Oba sodelujeta pri nekoliko različnih procesih in oba sta dobra, ko v pravem razmerju stimulirata naš organizem. Če vemo, kaj vpliva na njuno sproščanje v našem organizmu in kakšne občutke prinašata, lahko sebi bolj zavestno zastavimo nekaj pomembnih vprašanj.
Kaj mi prinaša užitek, za katerega se odločam? Ali nisem v procesu zbiranja dopaminskih dražljajev? Ali sem sposoben počakati na te bolj “oksitocinske”? Kakšno življenje boste izbrali? Natanko tako! Dopamin ali oksitocin – kaj boste izbrali?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno mesto.
Read more:
Neutrudni duhovnik z Gorenjskega, ki je gradil cerkve in razvijal šolstvo
Read more:
Vse najboljše, papež Frančišek!
Read more:
Molite ta psalm, da boste svoje srce pripravili na božič
