Menite, da znate dobro kritizirati? Ali imate res vsa orodja, da izrazite konstruktivno kritiko? Nekaj odgovorov na ta vprašanja sem našel v knjigah Čustveno vodenje in Čustvena inteligenca, avtorja Daniela Golemana, ki veljata za izjemno navdušujoči in odlični deli.
Read more:
Kako pravilno začeti prepir? Priročnik za ženske
Goleman trdi, da je za vsako učinkovito kritiko treba upoštevati štiri ključne točke. Čeprav v svoji knjigi o vodenju govori predvsem o opazkah na delovnem področju, menim, da lahko njegove nasvete preslikamo tudi na druga področja življenja: ljubezenska razmerja, družinske odnose ali kakršnokoli drugo situacijo.
Če že kritizirate, kritizirajte osebno
Zagotovo je precej lažje svoje opazke izražati z razdalje, mogoče celo prek sporočila. Običajno nam ni prijetno kritizirati drugega osebno, zato se počutimo bolje, če opazke izražamo virtualno. V resnici pa je kritika zares konstruktivna zgolj takrat, ko jo predamo osebno. Tako ima oseba, kateri je opazka namenjena, možnost videti našo pozitivno naravnanost ter nam odgovoriti ali nas prositi, da mu videnje bolje razložimo.
Poleg tega, da gre za pogumno dejanje, je izražanje opazk na štiri oči predpogoj, da kritika doseže svoj namen, tj. da se oseba izboljša. Če pa je kritika še iskrena in dobronamerna, pa se s tem še poglobi odnos med dvema osebama, saj je lahko kritika tudi znak pozornosti.
Read more:
Duhovnik, ki dela z zakonci, nam razkriva najučinkovitejše tehnike prepiranja
Bodite karseda natančni
Ko smo živčni ali nestrpni, se kritike pogosto pojavijo v teh oblikah: “Vedno je vse narobe!”, “Takšne katastrofe pa še ne!”, “Sem vedel, da se ti bo spet zgodilo …” V teh primerih gre le za napade jeze, kritike pa niso dobronamerne, ker niso specifične, temveč splošne narave.
Recimo, da ste odgovorni za delovno ekipo sodelavcev in delate na skupnem projektu, vi pa mislite, da eden od podrejenih ne opravlja svojih nalog dobro. Če mu boste rekli le, da se moti, se ne bo mogel izboljšati, hitro bo potrt in se ne bo čutil cenjenega ali primernega za to delo.
Read more:
Treba se je prepirati!
Zato moramo biti specifični in svoje opazke izraziti približno takole: “Na splošno opravljaš dobro delo. Mislim pa, da moraš na tem področju še malce delati. Če boš tako nadaljeval, bo morda prišlo do neprijetnih situacij. Poskušaj morda raje takole. Čez nekaj dni se bova spet pogovorila o napredku.” Če bi se v partnerskem odnosu znali vedno izražati na tak način, bi v ljubezenskem razmerju še bolj uživali.
Ne ostanite pri opazkah, temveč predlagajte tudi rešitev
Če ostane pri kritiki, pa čeprav greste z njo v podrobnosti, lahko drugi postane nemočen in zbegan, na dolgi rok pa bi mu lahko celo vzeli motivacijo.
Poskušajte raje ponuditi rešitev, s katero bo oseba lahko spoznala tudi drugačno pot. Tako ji boste ponudili pomoč in upanje ter ne boste le tisti, ki je pokazal na njene slabe plati, temveč tisti, ki ste ji dali pozitiven zagon, da svoje vedenje spremeni.
Read more:
Veseli delavci dajo od sebe 13 odstotkov več. Zakaj?
Kritizirajte z občutkom
Zavedajte se, da imajo vaše besede težo. Z njimi ne želimo odvrniti drugega ali mu zameriti. Papež Frančišek pravi, da dober vodja ne sme graditi zidov, ampak mostove.
Ko izrazite opazko, imejte vedno v mislih, da imate pred seboj najprej človeka s svojimi čustvi, in šele nato, da se pogovarjate s sodelavcem ali prijateljem. Zato poskušajte biti karseda spoštljivi in pozorni.
Danes je pomembno, da delamo v okolju, ki je prijazno do človeka, kar potrjujejo številne raziskave, na katere se sklicuje tudi Goleman. Ne le, da se v spodbujajočem delovnem okolju posamezniki bolje počutijo, pozitivno vzdušje znatno vpliva tudi na njihovo produktivnost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Furlan.
Read more:
Primož Roglič: “Dokler se za svoje sanje boriš, jih je mogoče doseči”
Read more:
Kuhal je v dragih hotelih, zdaj pa vstaja ob štirih zjutraj, da pripravi izjemen meni
