Velik del težav lahko rešimo s pomočjo naše primarne socialne skupineProblem današnje družbe je predvsem izoliranost, za katero katoliška raziskava ponuja preprosto rešitev – to je družina.
Precej zaskrbljujoč je nedaven naslov v ameriškem poslovnem časniku The Wall Street Journal. Po poročanju ameriškega Centra za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC) se je “v zadnjem desetletju delež samomorov med mladimi Američani povečal za 56 odstotkov”.
Read more:
Od poroke prek varanja in hladnosti do trdnega zakona
Da je zadeva še bolj zastrašujoča, poročajo, da se je delež samomorov med mladimi, starimi med 10 in 14 let, celo potrojil, vendar razlogi za takšno povečanje še vedno niso povsem znani.
Morda pa bo zadevo razjasnila nova knjiga katoliške raziskovalke?
Omenjeni časopis je med možne vzroke za porast samomorov navedel depresijo, uporabo drog, stres in odvisnost od socialnih omrežij, medtem ko avtorica Mary Eberstadt v svoji knjigi Adam and Eve After the Pill (Adam in Eva po tabletki) posameznikovo stisko povezuje z odnosi v družini. Njen razkroj ima lahko hude posledice.
Read more:
Novo življenje petih deklet po nasilju, prostituciji in zlorabi
Družina ne igra pomembne vloge le pri človeških bitjih, temveč tudi pri živalih
Raziskovalci so prišli do spoznanja, da celo volkovi živijo na enak princip kot ljudje – v družini, ki jo sestavljajo mati, oče in otroci. Seveda tako ni le pri volkovih, temveč tudi pri jatah in čredah, kjer velja, da se mladiči vsega naučijo od svoje matere in sorojencev.
Mnoge institucije so kmalu po odkritju prepovedale predstave z orkami in delfini, saj jih je ločitev od staršev spravila v stisko. Eberstadtova pojasnjuje, da se posledice določene stiske enako odražajo tako pri živalih kot tudi pri ljudeh. Kažejo se v obliki nervoze, ponavljajočega se vedenja, krajše življenjske dobe, samouničevanja.
Read more:
“Bog je najbolj pristen v odnosih, po drugi strani pa tam tudi najbolj zahteven”
Več otrok v družini pomembno vpliva na posameznika
Avtorica na podlagi lanske raziskave navaja, da se otroci z več brati in sestrami naučijo deliti in čutiti empatijo ne glede na to, kateri po vrsti so rojeni. Druga študija kaže, da število bratov in sester vpliva na verjetnost ločitve – večje kot je število sorojencev, manjša naj bi bila možnost ločitve.
Podoben učinek ima na otroka tudi družba, s katero otrok odrašča. Sem lahko spadajo bratranci in sestrične, drugi otroci v isti soseski, mestnem okolišu. Tovrsten krog ljudi pomaga otroku nadomestiti primanjkljaj bratov in sester.
Mary Eberstadt izpostavlja tudi to, da življenje s sorojenci nasprotnega spola prinaša posebne družbene veščine, na primer večjo samozavest in uspešnost najstnikov pri vzpostavljanju ljubezenskih odnosov, saj lahko dodobra spoznajo nasprotni spol. Na popolnoma enak način si lahko otroci istega spola pomagajo pri prijateljskih odnosih.
Read more:
3 ključi za to, da bodo medsebojni odnosi dobro delovali
Primanjkljaj urejenih družinskih odnosov vodi v iskanje lastne identitete
Avtorica pravi, da se v današnji družbi, kjer se že desetletja razhajajo zakonci in družine, poraja najbolj zastrašujoče vprašanje, enako ne glede na kulturo in prostor. To je vprašanje, kdo sem. Na tem mestu izpostavi premik lastne identitete od Boga, družine in države k identifikaciji s subkulturami, na primer z glasbo, različnimi negativnimi oznakami, s Facebook skupinami in še bi lahko naštevali.
Ključ do sreče je v sožitju
John Donne je zapisal: “Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega,” torej večje skupnosti – družine.
Read more:
Vera in naši odnosi … in kako jih pravilno razumeti
Mary Eberstadt verjame, da je na vprašanje, kdo smo, težko odgovoriti, ne da bi se prej vprašali, kdo je naš brat, oče, kje so naši sorodniki in predniki, brez katerih naš obstoj ne bi bil možen.
Verniki vemo, za kaj gre, saj že troedinost Boga namiguje na skupek odnosov. Z odrešitvijo smo postali Božji otroci in bili posvojeni v Božjo družino. Vera že dolgo narekuje rešitev, ki jo znanost šele odkriva: prihodnost človeštva se skriva v družinskih odnosih.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Read more:
Osupljivi Gaudijevi evharistični znaki na cerkvi Sagrada Familia
Read more:
Downov sindrom, nato pa še posvojitev: “Veva, da bova s temi otroki najsrečnejša”
Read more:
Hvaležnost, ki spreminja od znotraj
