“Bog je najbolj pristen v odnosih, po drugi strani pa tam tudi najbolj zahteven”

Ženska ženski – žena, mama, novinarka in radijska napovedovalka Nataša LičenRadijski mikrofon je del vsakdana Nataše Ličen. Njen topel in umirjen glas ter bogate vsebine, ki jih pripravlja, lahko spremljate na Radiu Ognjišče. Radijsko delo jo v prvi vrsti bogati zaradi sogovornikov. “Poiščem jih iz svojega notranjega vzgiba, kaj želim prenesti med poslušalce, kaj sama opažam v družbi in kje se mi zdi, da so naša iskanja ter potrebujemo neko jasnost.”

Trenutke sprostitve in navdiha najpogosteje najde v naravi, kamor rada zahaja s svojo družino.

Read more:
“V naši družini je beseda oprosti ves čas v obtoku in ko jo izrečemo, mislimo resno”

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je, da me ne preganjajo misli včerajšnjega dne, kar je moja skušnjava in velika naloga. Ogromno premišljujem, analiziram, zakaj se je to zgodilo in kaj bi morala storiti drugače. To mi dostikrat vzame precej energije. Najlepši začetek je torej, če zmorem spustiti in če kot prazen list z veliko dobre volje vstopim v nov dan. Takrat se običajno zgodijo lepe stvari: da te sodelavka objame, ko prideš v službo, da se ti sodelavec nasmehne in te povabi na kavo …

Grozno veliko željo imam, da bi znala živeti idealno. A če si zadam ta načrt, spodleti. V tem prepoznavam svojo ponižnost, ne pa šibkost. Vse bolj spoznavam, da se moram poslušati, se naučiti sprejemati, čim manj načrtovati, se zanašati nase. Bog ne daj kaj pričakovati od drugih, ker se mi zdi, da je potem poraz zagotovljen. Moram prepustiti, vstopati s preprostostjo in sprejemati. Potem se mogoče zgodi kaj lepega.

Read more:
Ste nevoščljivi drugim parom, ker na FB neprestano objavljajo “zaljubljene” fotke?

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …
Tega sem se naučila v svoji preizkušnji z zdravjem pred nekaj leti, ko sem se zavestno učila, da sem se sprejemala in se imela rada. Spoznala sem, da s tem pravzaprav nimam težav.

Vso mladost sem mislila, da ni v redu, če si zadovoljen s seboj. Take impulze sem dobivala iz okolja: nekatera dekleta so se pritoževala čez svoje ime, imela so kup pritožb na svojo zunanjost. Mene moja zunanjost nikoli ni motila. Skozi življenje pa pride veliko vplivov, zaradi katerih izgubljamo stik s seboj.

Read more:
“Življenje zdaj še bolj doživljam kot čudež, kot sem ga prej”

Sem oseba, ki se zelo prilagaja. Potem pa je zdravje opozorilo nase, in sicer da preveč služim drugim. Bog pa želi, da v sebi prepoznam tudi njega, da se začnem bolj ceniti in da tudi sebe zmorem včasih postaviti na prvo mesto. To sem se učila tudi na ta način, da sem večkrat, ne samo zjutraj, ko sem se ujela v ogledalu, rekla: “Nataša, fajn si, rada te imam, bodi dobro.”

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
Zelo se mi zdi pomembno, da si urejen. Na ta način izkazuješ kulturo na vseh ravneh svoje osebnosti. To mislim z vso polnostjo. Če sem urejena navzven, pomeni, da imam v sebi urejene tudi misli, da imam urejen odnos do stvarstva. Če zanemarjaš sebe, se slej ko prej pokažejo luknje, pomanjkljivosti tudi v vsem drugem.

Tako kot se mi zdi, da je treba imeti urejeno okolje, tako je treba imeti red v odnosu do sebe, skratka urejenost na vseh poligonih. S tem se poklopijo vse stvari. Potrebno pa je izkazovati tudi ženskost. Ženske moramo svojo ženstvenost jemati kot velik blagoslov, v ta svet vnašamo milino. S svojo urejenostjo urejamo svet. To pomirja in okolju daje gotovost.

Read more:
Kakšno pričesko izbrati, če imate tanke lase?

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …
Lahko se sliši zelo izpeto, ampak materinstvo me izpolnjuje. Imam dve dekleti, na kupu smo tri ženske, vse s precej izdelanim karakterjem.

To je velika odgovornost. Sem precej samorefleksivna, zanimajo me odzivi mojih besed, dejanj, in seveda na tak način funkcioniram tudi pri vzgoji. Ne želim jima dati napačnih sporočil. Pogosto se vprašam, ali sem jima dala pravo potrditev, ali sem bila stroga, ko je bilo treba biti strog, ali sem popustila, ali sem odločna … Te begajoče stvari se mi zdijo pravi izziv.

Lahko preberem sto knjig, ampak morda v njih ni pravih odgovorov. Zato se mi zdi vzgoja težka in pomembna: ker ima vsaka mama pred seboj svoje otroke, ki so knjiga zase. Jaz moram pisati to zgodbo, sama moram z iskreno željo stopiti v ta odnos in ugotoviti, kaj je za mojega otroka najboljše. A dokler otrok ne odraste, ne vemo, ali delamo prav ali ne.

Read more:
“Materinstvo te prisili, da iz življenja odstraniš ‘navlako’, ker nimaš več časa za to”

5. Imeli ste naporen dan, potem pa vam še hčerki kakšno zagodeta. Kako se odzovete v takšni situaciji in kako jo rešite?
Burno, eksplozivno, potem pa popravljam. Dekleti me poznata, mi odpuščata, sta prizanesljivi, včasih pa tudi nepopustljivi. Hvala Bogu mi znata povedati veliko lepega, sta lepo ogledalo, lep obris. Zdaj sta v svoji zrelosti moji veliki učiteljici.

Read more:
“Vzgoja otrok je tudi ljubezen med nama. Otrok išče ljubezen med staršema”

6. Kako se ob vseh obveznostih, otrocih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Kljub obveznostim je časa dovolj. Imava kar nekaj skupnih aktivnosti in to se mi zdi v zakonu najbolj dragoceno. Skupaj sva od mojega 18. leta, torej 30 polnih let. Vedno naju je zanimala glasba, koncerti, narava, gibanje in to naju še vedno druži. Ogromno kolesariva, rada si ogledava kakšen film …

Če v zakonu ni skupnih dejavnosti, potem se mi zdi, da je zelo težko iskati sožitje. Če pa zakonca to imata, je to kar dovolj, da se nit ne pretrga. Se pa na to nit obeša vse mogoče in je logično, da se včasih tudi malo natrga. Pri sebi vidim, da ko greva kdaj tudi po hudih viharjih skupaj na kolo, medtem marsikaj kar odpade. Skupaj sva, ni potrebno veliko besed in takrat naju znova zakrpa. Na tak način zmoreva.

7. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Izredno rada imam naravo, že kot otrok sem rasla v njej. To je moj umik. Pred spanjem si vsak dan privoščim branje. Sicer pa redni vsakodnevni pogovori z Bogom, v tišini, ko si zreva iz oči v oči. Najbolj se naslanjam na to, kaj mi govori in kako ga jaz doživim. V življenju so se mi zgodili trenutki, za katere bi človek lahko rekel, da ni mogoče, neverjetno, ampak so se.

Boga pa odkrivam v odnosih, v vsakem človeku, četudi ni religiozen. Zdi se mi, da je tam najbolj pristen, po drugi strani pa tudi najbolj zahteven.

Read more:
7 duhovnih napotkov, ki jih lahko prejmemo od svojih otrok

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Odvisno od dneva, nimam enega samega gesla, ki bi me vodilo. Teh misli je ogromno, mogoče zaradi mojega radijskega dela. Tudi sama jih iščem in delim s poslušalci. Skratka, biti pristna, iskrena in biti ljubezen. Zato, da se potem tudi okolica zna orientirati glede na moje koordinate. V tem skušam sama rasti: da sem pristna v sebi, iskrena, čeprav temu ali onemu ne bom všeč.

9. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Vsak dan je kakšna. Daleč od tega, da bi bila moja največja preizkušnja bolezen, ki sem jo omenila. Ni največje preizkušnje, zame je pomembna vsaka majhna preizkušnja, je ne preslišim in ne prezrem. Včasih lahko že majhna preizkušnja vpliva na moje življenje in na druge, ki so poleg mene. Vsaka majhna me oblikuje in vsaka od njih je enako pomembna.

Read more:
Molitev, s katero se v času preizkušnje priporočite Jezusovemu Srcu

10. Biti ženska je lepo, ker …
Prav zato, ker mehčamo ta svet in vanj vnašamo čustva. Ker s svojo ženskostjo slikamo barve. Za nas je svet poln odtenkov, danes takšen, jutri drugačen. Ženske znamo sprejemati, odpuščati, večplastno ljubiti. V tem vidim razliko. Znamo zakomplicirati in v ta svet vnesti zmedo, po drugi strani ga pa tudi plemenitimo in ga znamo globlje doživeti.

Zato, ženske, bodimo mile, opozarjajmo tudi na ta čustva, na komaj zaznavne odtenke, ki jih prepoznamo. Ženska nič ne spregleda, nič ji ne uide. Včasih je to grozno naporno, po drugi strani pa se mi zdi, da je tudi potrebno. Samo bodimo zveste in iskrene do sebe in drugih.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.