Oblasti naj bi privolile v gradnjo “tako velike cerkve, da bodo ljudje mislili, da se nam je do konca zmešalo”Morda je malce manj znano, da posmrtni ostanki Krištofa Kolumba ter španskih kraljev sv. Ferdinanda III. Kastiljskega in Alfonza X. Kastiljskega “Modrega” počivajo v cerkvi Santa María de la Sede ali sv. Marije sedeče, stolnici, ki velja za največjo gotsko zgradbo na svetu.
Ta cerkev je tako neizmerno velika, da se pred njo dobesedno skrijejo vse druge gotske stolnice v Evropi.
Read more:
Gloucesterska stolnica, prizorišče filmov o Harryju Potterju
Ponaša se z zvonikom, visokim 105 metrov
Lahko si mislimo, da je zadnje počivališče vseh teh likov, ki so pomembno posegli v zgodovino človeštva, zadosten razlog za gradnjo svetišča tolikšnih razsežnosti. Navsezadnje govorimo o velikem raziskovalcu, ki je v letu, ko je kraljica Izabela I. Kastiljska, imenovana tudi Katoliška, znova osvojila Iberski polotok izpod oblasti Kordovskega kalifata, območje španske krone razširil na ozemlja, ki si jih ljudje pred tem niso znali niti predstavljati. Zato je povsem smiselno, da je znamenita Giralda, zvonik sevillske stolnice, visoka 105 metrov.
Nadvse presenetljivo pa je, da so razlogi za velikost omenjenega svetišča povsem drugačni. Gradnja stolnice se je začela leta 1402 (nekateri trdijo, da leta 1434), zato njena velikost ni povezana s Krištofom Kolumbom, pač pa bolj z “Rekonkvisto”, vnovično osvojitvijo mesta leta 1248.
Ko je bilo mesto rešeno izpod oblasti kalifata, so največjo mošejo posvetili v katoliško cerkev in jo razglasili za nadškofijsko stolnico, po nekaj več kot sto letih uporabe pa so mošejo porušili.
Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bila stavba že v precej žalostnem stanju, krajevno ustno izročilo pa pravi, da so cerkvene oblasti, ki so sodelovale pri projektu, privolile v gradnjo “tako velike cerkve, da bodo ljudje mislili, da se nam je do konca zmešalo”. Če beremo kroniške zapise iz obdobja, ko se je gradnja začela, v knjigi resnično najdemo opombo, da mora biti novogradnja “tako dobra, da je nihče nikoli ne bo mogel preseči”. Povsem mogoče je, da gre za simbolično, vendar prepričljivo izjavo “Rekonkviste”.
V spodnjem video posnetku si lahko ogledate čudovito mešanico mavrske, gotske, renesančne in baročne arhitekture (cerkev je v vseh teh letih doživela številne prenove) stolnice sv. Marije sedeče v Sevilli v vsem njenem sijaju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Read more:
Kakšen je vsakdan papeža Frančiška?
Read more:
Prekmurski Slomšek, ki je branil pravice Slovencev
Read more:
Samostan, ki stoji na vrhu 40 metrov visokega monolita
