Če pogovor z možem začnete z negativnim razpoloženjem, se bo podobno odzval tudi on. Poglejmo to z mirno glavo: le v matematiki dva minusa dajeta plusZavedam se, da lahko to zveni malo kontroverzno, saj se besedilo dotika precej občutljivega vprašanja. Vendar pustimo naše sheme in recimo kakšno o znanstvenih raziskavah. Te kažejo, da pravzaprav ženske štirikrat pogosteje začenjamo pogovore o občutljivih in težkih temah. Če pa k temu dodamo še čustva in drugačna mnenja, vzrok za začetek prepira sploh ni več tako oddaljen.
Ko pa že (zaskrbljujoče) pogosto začenjava “težke pogovore” (kar je samo po sebi dobro), je dobro vedeti, kako usmerjati prepir, da bi bil ta na koncu za zakonca v korist (pri tem sva različno uspešna). Max Lucado je rekel: “Konflikt je neizbežen, vendar pa je samo od nas odvisno, ali se bo končal z vojno.” To si je vredno vzeti k srcu. Prepir nas lahko dvigne na višjo raven ali pa nas, povsem nasprotno, oddalji od moža.
Read more:
Kaj storiti, da dopust ne bo le čas prepirov
Pomemben ni le konec
Paradoksalno – začetek, ne pa konec prepira – kaže na to, kako je z najinim zakonskim odnosom. V zakonih, ki so čustveno inteligentni, so tudi žene pobudnice najtežjih pogovorov, vendar pa je – kot se je izkazalo – pomemben način, kako to počnejo.
Pogovor je mogoče začeti z obtožujočim tonom ali pa čim bolj umirjeno. Poglejmo si to na primeru:
Anjo zelo nervira to, da mož kar naprej za sabo pušča nered v jedilnici. Pogovor lahko začne takole:
“Spet ista zgodba! Ali te sploh kaj gane? A ti bi kar živel v takem neredu? Da bi odnesel krožnike po kosilu: to je zate preveč? Takega lenuha še nisem videla!”
Read more:
Duhovnik, ki dela z zakonci, nam razkriva najučinkovitejše tehnike prepiranja
Lahko pa se začne tudi drugače:
“Zares težko gledam nered v jedilnici. Razumem, da se ti je danes zjutraj mudilo, vendar pa se to pogosto ponavlja … Saj veš, da mi to ni všeč.”
Zdaj pa si poglejmo:
“Saj vem, ampak poglej: predvčerajšnjim mi je uspelo vse odnesti v pomivalno korito.”
Ali bi bil možev odgovor v prvi situaciji takšen? Verjetno niti ne. Sploh ne bom poskušala napisati, kako je morda odgovoril.
Kar daš, to prejmeš
Če še naprej analizirate obtoževalni ton, bodite pozorni na obliko odgovora. V njem ni opisa občutkov, ampak opis druge osebe: “ti sploh”, “ti si takšen”, “to je zate”, “takega lenuha”, v naslednjem odgovoru pa je to že videti drugače. Tam žena opisuje svoje občutke. Zdi se, da je to ključ do uspeha – pove vse, kar je v taki situacji treba povedati, pri tem pa nikogar ne užali.
Read more:
Ko vas preplavljajo skrbi, zmolite ta psalm
Zakon ni matematika
Če začnete z negativnim pristopom, se bo podobno odzval tudi vaš mož. Poglejmo si to s trezno glavo: le v matematiki iz dveh minusov nastane plus. V zakonu je ravno obratno. Brez zavzetosti ni mogoče rešiti problema.
Sklenila bom z besedami Indire Gandhi: “Če imaš roko stisnjeno v pest, ne moreš nikomur stisniti dlani.” Začni opisovati, kar čutiš, ne pa osebe, s katero govoriš. Tako težje kogar koli užališ. Ali nam bo kdo, ki ga ne spoštujemo v pogovoru, hotel podati roko?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Miha Rus.
Read more:
Dekle z Downovim sindromom, ki s piškoti spreminja svet
Read more:
Modre misli Ivana Omana, ki ne smejo v pozabo
Read more:
Imate tudi vi občutek, da so vsi nastrojeni proti vam?
