Sloviti Brižinski spomeniki so tudi zakladnica starodavnih slovenskih besedBrižinski spomeniki so nastali med letoma 972 in 1039, najverjetneje že pred letom 1000. Besedila so napisana na podlagi še starejšega besedila, ki je morda nastal že v 9. stoletju in je povezan z začetkom pokristjanjevanja prednikov Slovencev.
Read more:
To so starodavne besede izginulega ljudstva, ki živijo v slovenščini
Krilatec in modlim
Brižinski spomeniki nam dajejo vpogled v razvijanje slovenskega jezika iz praslovanščine, hkrati pa lahko v njem najdemo prvo cerkveno izrazoslovje v slovenskem jeziku.
Tako iz Brižinskih spomenikov vemo, da je bila starodavna slovenska beseda za angela krilatec. Torej bitje s krili. Prav tako iz Brižinskih spomenikov vemo, da so molitvi naši predniki najprej rekli modlitev, glagol moliti pa je imel obliko modliti.
Read more:
Zakaj smo Slovenci starodaven narod
Kje na Slovenskem še modlijo
Oblika modliti za moliti se še ohranja v nekaterih slovenskih narečjih. Na primer v okolici Slovenj Gradca, na Pohorju in Kozjaku, v Savinjski dolini in v okolici Slovenskih Konjic.
Obliki modliti povezuje slovenščino z zahodnoslovanskimi jeziki (češko modlit, poljsko modlić). Ti jeziki so namreč ohranili star praslovanski soglasniški sklop dl in tl, ki ga je večina drugih slovanskih jezikov poenostavila v l.
Read more:
Ali veste, simbol česa je skrivnostni zeleni križ?
Ziljsko arhaično narečje
Tako je na primer krilo (tudi krilo letala, ptičje krilo) v češčini křídlo, v slovaščini kridlo in poljščini skrzydło. Drugi slovanski jeziki imajo obliko krilo. Slovensko narečje, ki je tako kot zahodna slovanščina najbolj ohranilo sklop dl, je arhaično ziljsko narečje. V tem narečju za razliko od drugih slovenskih narečjih krilu rečejo kridwo.
Jezikoslovci se veliko ubadajo tudi s tem, zakaj tudi beseda za angela, to je krilatec, ni bila v Brižinskih spomenikih napisana v obliki kridlatec. Pri tej besedi je namreč sklop soglasnikov dl že poenostavljen v l.
Read more:
To je bosonogi menih, ki je sprožil slovenski narodni preporod
Samostalniki in glagoli
Razlag je kar nekaj. Ena od teh bi bila, da je stara slovenščina soglasniški sklop dl najprej poenostavljala pri samostalnikih. Samostalnik kridlatec je tako postal krilatec, razen v kakšnih bolj arhaičnih govorih, kot je ziljski, kjer so še govorili kridlatec.
Na drugi strani se je morda sklop dl pri glagolih bolj trdoživo ohranjal, zaradi česar je v Brižinskih spomenikih še glagol modliti. V poznejših stoletjih se je sklop dl poenostavil tudi pri glagolih, zaradi česar večina Slovencev zdaj reče molim in ne modlim.
Read more:
Modre misli Ivana Omana, ki ne smejo v pozabo
Read more:
Dekle z Downovim sindromom, ki s piškoti spreminja svet
Read more:
Čudoviti kotički Slovenije, ki so pogosto spregledani
