Kako poiskati mejo med zdravo borbeno igrivostjo in nasilno grobostjo?
Vprašanje bralke:
Pozdravljeni!
Sem ločena mama treh fantov, starih od 2 do 10 let. Z očetom imajo sicer urejene stike, vendar le enkrat tedensko po nekaj ur. Večino časa sem z njimi sama. Zadnje čase se pogosto kregajo, ponižujejo, obkladajo z grobimi besedami in stepejo. Neredko se počutim precej nemočno in izgubljeno. Ne vem, kdaj naj začnem posegati v prepir, kdaj pa naj jih pustim, da se sami “zmenijo”.
Tinka
Odgovarja: Andreja Poljanec, zakonska in družinska terapevtka
Read more:
Mame, bi rade imele lepši odnos s svojim sinom?
Pomembno je, da se, preden posežete, zavedate svojih občutkov: ali ste nemirni, jezni, vam gredo na živce, ker je to že tretjič v istem dnevu … Da se najprej umirite sami in pred njimi nastopite suvereno, da veste, kaj počnete, nikakor pa ne grobo. Dobro je, če jih zmorete tudi pozitivno nahecati: “Tako, zdaj pa zamenjamo igro?” ali pa “A gremo raje malo ven?” Otroci ob tem dobijo jasno sporočilo, da je nasilje pod nivojem našega dostojanstva in da je to norma, ki ji s ponosom in materinsko toplino sledite tudi vi.
Če se stepejo v situaciji, ko jih fizično težko umirite, si lahko v miru privoščite odmor (da npr. ustavite avto in jih pomirite, lahko jih s čim zaposlite ipd.), da lahko v miru nadaljujete vožnjo.
Rahločuten pristop in odzivnost je materinstvo, ki ima učinke na dolge proge, zato nikar ne obupujte, če rezultati ne bodo vidni takoj.
Še to: ker se je oče preveč umaknil, jih Bog čuva še toliko bolj!
