Kako, kdaj in zakaj na sonce ter katero sončno kremo izbrati?Verjetno ste že veliko slišali in prebrali o škodljivosti sončenja. Poleti, ko je sonce najbolj pravokotno nad nami in ima zato največjo moč, je dejansko potrebna določena pazljivost pri tem, kdaj, koliko in na kakšen način smo na soncu.
Read more:
Kako se obleči, da bomo kljub poletni vročini šik?
V čem je pri sončenju pravzaprav težava?
Za dojenčke in zelo majhne otroke se izpostavljanje neposrednemu soncu odsvetuje, saj je njihova koža izredno tanka in zato tudi zelo občutljiva. Drugi se moramo “praženju” izogniti v času najhujše pripeke, nekje med 12. in 16. uro. Tudi če smo v tem času na plaži oziroma na soncu, je priporočljivo, da se zadržujemo v senci ali da nosimo lahka oblačila in pokrivala.
Sončni žarki namreč pomenijo sevanje, in sicer dve vrsti sevanja. UVB-žarki povzročajo neposredno poškodbo kože v obliki opečenosti (ne pozabimo, da je obarvanje kože oziroma porjavelost v resnici način, kako se koža brani pred soncem). UVA-žarki pa sežejo v globlje plasti kože in prek prostih radikalov povzročajo spremembe v DNK-zapisu celic, zaradi česar se posledice sevanja lahko “shranijo” in pokažejo šele čez dolga leta ali desetletja.
Read more:
Je v redu, če med počitnicami ne delamo čisto nič?
Read more:
4 nasveti za bolj učinkovito pakiranje pred poletnim dopustom
Ali je sonce le škodljivo?
Še zdaleč pa to ne pomeni, da je sonce samo škodljivo. Ravno nasprotno, določena mera izpostavljenosti sončni svetlobi je koristna, saj se pod vplivom sončne svetlobe v telesu sintetizira vitamin D, ki ima pomembno vlogo pri zdravem imunskem sistemu, pri zdravju kosti, krvi in tako dalje.
A za pravo mero izpostavljenosti kože soncu z namenom, da se lahko tvori vitamin D, je dovolj od pet do 10 minut na dan, pri čemer recimo zadostuje izpostavljenost hrbtišča dlani in podlakti. Te smo deležni, če se, denimo, s kolesom peljemo v službo, gremo peš do trgovine, vrtnarimo in tako dalje.
Da bi se ure in ure nezaščiteni sončili v najhujši pripeki zato, da bi s tem dobili več vitamina D, ni ne potrebno ne priporočljivo. Dodaten vitamin D, kar je pomembno še zlasti pozimi, ko s soncem ne dobimo dovolj tega vitamina, lahko zaužijemo bodisi s hrano (mastne ribe, jajčni rumenjak, siri in podobno) bodisi s prehranskimi dodatki, ki vsebujejo vitamin D3.
Read more:
Karibi nimajo le sanjskih plaž, ampak tudi čudovite cerkve
Kako izbrati pravo sončno kremo?
Da bi se v počitniških dneh, ko smo z družino na morju, na deželi, v gorah ali drugje, primerno zaščitili pred soncem, se moramo nujno namazati s sredstvom, ki vsebuje filtre SPF (sun protecting factor). Ta naj bi bil za dojenčke in majhne otroke vsaj 30, še bolje 50, tudi odrasli pa se ne bi smeli mazati s SPF, nižjim od 20.
Mineralni filtri
Pri izbiri sončne kreme lahko med sestavinami (ingredients) na hrbtni strani preberemo, katere vsebuje. Najbolj varni so t. i. mineralni filtri, ki kožo prevlečejo s tanko mineralno plastjo, ki se ne vpije v kožo, temveč sončne žarke odbija. Gre torej za fizično zaščito.
Taki sestavini sta cinkov oksid in titanijev dioksid. Mineralni filtri ne povzročajo alergij ali draženja, so pa znani po tem, da se nekoliko težje razmažejo in lahko pustijo za sabo belkast videz na koži.
Read more:
8 nasvetov, da bodo vaše kopalke čim dlje lepe in raztegljive
Kemični filtri
Obstajajo tudi kemični filtri za kožo, o katerih pa so mnenja dokaj deljena, saj lahko dražijo kožo oziroma prodirajo v globlje plasti kože. Mednje spadajo: oksibenzon, avobenzon, oktisalat, cinamat, oktokrilen, homosalate in tako dalje. V kožo se lažje vpijejo, so prijetnejši za mazanje in jih na koži ne občutimo v smislu lepljivosti.
Načeloma pa naj bi bili vsi izdelki, ki jih lahko kupimo na policah naših prodajaln, varni za uporabo in skladni s priporočili evropskih direktiv za varnost kozmetičnih izdelkov.
Read more:
Za dobro počutje je potreben dober dotik
Read more:
“Uskovnica je top. Več vložiš sebe, več dobiš zase in za druge”
Read more:
Starši ji pravijo, da je oratorijski teden za njihove otroke najboljši
