Vprašanje, s katerim se bržkone sooča vsaka ženska, ki ji je zaupana najodgovornejša služba na svetu – materinstvo, je: Ali sem (dovolj) dobra mama svojim otrokom?Otrok, ki se ti je rodil, te je postavil v najlepšo, najpomembnejšo, pa tudi najtežjo vlogo v tvojem življenju: biti mama. To pomeni, da si nekomu vse. V začetku, ko to malo nežno bitje od tebe potrebuje le to, da je ob tebi in ti ob njem 24 ur na dan, je morda tvoj občutek, da si dovolj dobra mama, zadovoljstvo.
A čim se v tej idili pokaže kakšna razpoka, ki je lahko recimo že to, da imaš težave z dojenjem, da te morda pesti poporodna depresija, da te muči slaba vest, ker se zaradi dojenčka ne posvečaš več toliko starejšim otrokom, … se zagotovo vprašaš, ali si dovolj dobra mama. To vprašanje dobi še dodatne in mnogo večje razsežnosti, ko otrok malce zraste in se pojavijo prvi vzgojni izzivi.
Read more:
Materinstvo lahko živi tudi ženska, ki nima svojih otrok
Vprašanje, ki si ga zastavljamo vse mame
Ko otroka oddaš v varstvo ali vrtec, je tu spet to vprašanje in slaba vest – bi ga morala imeti ves čas doma? Po drugi strani se tudi mame, ki ostanejo doma z otroki in imajo kdaj slab dan, sprašujejo povsem enako. Ko so tu izbruhi trme, naporna obdobja, najstništvo, preizkušnje, vprašanje ostaja.
Ali sem dobra mama? Ali otroku/otrokom dajem dovolj (časa, pozornosti, ljubezni, pravih vrednot)? Ali jim dajem prave stvari? Ali jim dajem preveč (npr. potuhe)? Kako naj ob vsem tem še vedno ostanem jaz, kako naj ohranim sebe, da se ne izgubim?
Read more:
Dih jemajoče slike dojenčkov v maternici
Read more:
Serena Williams o materinstvu: Nihče ne govori o slabih trenutkih, o nemoči
Najprej opusti vsakršno primerjanje z drugimi mamami
Ko si želiš, da bi svojim otrokom dala vse tisto, kar misliš, da bi morali dobiti, se zlahka soočiš z občutki krivde in nezadostnosti. Kajti nihče ni popoln in tudi mame imamo polno napak. Najslabše pa je, če se primerjaš z drugimi mamami, kot so mame v vrtcu, mame v šoli, sosede, sorodnice, prijateljice, znanke.
“Že res, da z otroki kdaj skupaj spečemo piškote, ampak ona jih ne le šola doma, ampak z njimi tudi kolesari in jih vozi na plavanje!” Strup primerjanja v tebi samo še poglobi občutek, da nisi dovolj dobra mama in da svojim otrokom ne daješ dovolj.
Zlahka se ti zdi, kot da imajo vse nešteto talentov, kot da so s svojimi otroki dosti bolj zabavne, sproščene, igrive, kreativne, športne, aktivne, navdihujoče, pristne, manj sitne in nergave, bolj obvladane, manj utrujene in naveličane … Pri sebi pa vidiš le to, česar nimaš ali kar ni dovolj dobro v tvojih očeh.
Read more:
Poporodna depresija: Počutila sem se kot edina na svetu s tako težkimi občutki
Za mamo tem otrokom te je izbral Bog, zato si zagotovo prava mama zanje!
Tukaj je dobra novica in vanjo si lahko popolnoma prepričana: če te je Bog izbral za mamo točno temu otroku/tem otrokom, je zagotovo vedel, kaj dela. V mislih je imel vse tvoje talente, vse, v čemer si dobra in edinstvena, in zdela si se mu popolna mama za otroka/otroke, ki ti jih je zaupal.
Zapomni si tudi, da nič ni izgubljeno. Tudi če ti nisi imela mame, kot bi si jo morda želela, lahko svojim otrokom daš vse tisto, kar si sama pogrešala. Tudi če s svojimi otroki nisi vedno ravnala tako, kot bi si želela, nič zato. Trudila si se po svojih najboljših močeh in to je v Božjih očeh dovolj, zato naj bo to dovolj tudi v tvojih očeh.
Glede na to, da so tvoji otroci tudi Njegovi otroci, si lahko prepričana, da je izbral skrbno in da se pri tem ni zmotil. Zato si zapomni: svojim otrokom si mama, ki jo potrebujejo. Povedano z drugimi besedami, si dobra mama svojim otrokom. Ta stavek si lahko nekam zapišeš kot opomnik za vse tiste trenutke, ko se te bo spet polastil dvom, slaba vest ali malodušje.
Read more:
Profesorica in mama, ki namesto kričanja in norenja prisega na zahvalo
