Open menu

Pogovor z organizatorjem počitnic na otoku Kaprije za mlajše odrasleRobert Rozman je mož in oče, ki je pred leti v nekem pogovoru na počitnicah na otoku Kaprije ugotovil, da v katoliških krogih manjkajo programi za mlade, starejše od 30 let. Uporabil je svoje izkušnje in se lotil njihovega pripravljanja. Od takrat se je srečal z mnogimi mlajšimi odraslimi, njihovimi vprašanji in pogledi na življenje. Na programih in dogodkih, ki jih organizira, udeleženci gradijo veselje do življenja, tkejo pristne medčloveške odnose in drug ob drugem osebnostno rastejo.

Kaj je pomembno, preden sploh stopimo v zvezo?
Pomembno je, da se družimo, pogovarjamo, da se učimo reševati težave. Začnemo lahko doma. Če smo moški, lahko poklepetamo s sestro ali mamo. Nadaljujemo zunaj doma, npr. s sošolkami, sodelavkami. Več kot bomo komunicirali, bolje nam bo šlo. Če se bomo držali le svoje rutine ali se družili le s krogom prijateljev istega spola iz otroštva ali službe, se bomo težko kam premaknili.

Vsak, ki pride na dogodek za mlajše odrasle, je najtežji korak naredil. Preostane mu le še, da izkoristi priložnosti za nova poznanstva. Če hočemo biti zanimivi za druge, se moramo za druge zanimati.

Če želimo samski najti življenjskega partnerja, ki je katoličan, težko najdemo priložnosti, dogodke in kraje, kjer bi ga lahko spoznali. Kako to?
Z daljšanjem življenjske dobe in odlašanjem sklenitve zakonske zveze na leta 30 plus se marsikdo znajde kot riba na suhem. Za mladinske organizacije je prestar, v družinski pastorali se kot samski ne vidi. Mladi so mi leta 2013 sami rekli, da se znotraj katoliškega prostora po 30. letu zanje nič ne dogaja, da jim manjkajo predvsem družabni, športni, kulturno-umetniški in drugi prostočasni dogodki, namenjeni vernim ljudem določene starosti.

Zato smo takrat začeli srečanja in druge dogodke na mesečni ravni. Ne moremo pričakovati, da jih bodo pripravljali duhovniki ali redovniki. Vsak laik lahko po svojih močeh in zmožnostih kaj pripomore, če drugače ne, z udeležbo.

ZIMSKI VIKEND V ŠMARJETI — Zimski vikend v Šmarjeti, februar 2019.

Kako pa vi ustvarjate take kraje in priložnosti?
Izhajamo iz potreb in želja udeležencev. Pozorni smo na rednost, da se vsak mesec kaj dogaja. S tem ohranjamo povezanost. Nekaj krajev in programov je stalnih, druge menjamo. Pretekli mesec smo poromali v Padovo, ta mesec gremo na planinski izlet na Debelo peč, julija in avgusta pa imamo počitnice na otoku Kaprije. (Prijave še sprejemajo, op. a.) Organiziramo tudi družabna srečanja, vikend programe, piknike, silvestrovanje, filmske večere ipd. Člani posebne liste se lahko tudi sami obveščajo in povabijo na koncerte, plese, pohode, v kino idr.

S programi in dogodki želimo graditi veselje do življenja, pristne medčloveške odnose in osebnostno rast. Spoznavanje novih ljudi ni glavni namen, je pa lahko sad teh prizadevanj. Kdor doživi, da je življenje lepo, da se je družiti prijetno, se bo rad s kom še kdaj srečal. Na naših aktivnostih se je spoznalo že kar nekaj parov, veliko je danes že poročenih.

Vsako leto pripravljate tedenske počitnice na otoku Kaprije blizu Šibenika. Zakaj so te počitnice tako posebne in še vedno aktualne?
Te počitnice so res posebne in edinstvene: so sproščene, zabavne, duhovne, okusne in zelo poceni. Za vse je poskrbljeno in vsak pride na svoj račun. Že na poti je veliko smeha, polni smo pričakovanj in dobre volje, saj je pred nami teden mnogih dogodivščin in preprostega krščanskega življenja, ko občudujemo lepo naravo, plavamo v čistem morju in spoznavamo prijetne ljudi.

WEB 3 JAKOB J. KENDA
Read more:
Ne Camino, raje Apalaška pot po ZDA: “Prava hoja je metafora za življenje”

POPE MEXICO
Read more:
Počitniški test papeža Frančiška: ali znate počivati?

“Na otoku tam nekje svet drugačne barve je,” pravi pesem. Na Kaprijah ni pomembno, kdo je kaj, kdo kaj ima in kdo koga pozna. Včasih moramo iti nekoliko dlje, da najdemo pot do sebe, do bližnjega ali Boga. Na otoku ni motečih dejavnikov, hrupa avtomobilov, reklam, potrošništva, poneumljanja z novicami, tudi ni pretiranega udobja.

Čas se upočasni. Lahko počnemo vse, za kar si odrasli v vsakdanjem življenju po navadi ne vzamemo časa: za igro, sprehod, ogled filma, kavo, ples, ogled sončnega vzhoda in zahoda, mašo, zvezdne utrinke, prepevanje s kitaro, sladoled, molitev, pogovor, skupno pripravo hrane … Vsega tega, naravnih lepot, povezanosti, miru in veselja kot turisti v hotelu ali v kampu ne moremo doživeti za noben denar.

Počitnice se vedno bolj aktualne, saj je vedno več samskih po tridesetem, ki od počitnic oz. dopusta pričakujejo več kot samo počitek. Začeli smo z enim terminom, trenutno smo pri štirih.

Imate kakšno posebno anekdoto v zvezi s temi programi?
Veliko je zanimivih zgodb. Sam imam najraje ljubezenske. Na primer o otočku, ki je od naše plaže na Kaprijah oddaljen dobrih 500 metrov. Nekega dopoldneva pred štirimi leti je do njega zaplavala skupina počitnikarjev. Malo so posedeli na skalah, nato pa odplavali nazaj. Vsi, razen dveh, ki sta si tam izpovedala ljubezen in se kmalu tudi poročila. Od takrat spodbujam udeležence, naj zaplavajo na ta Otok ljubezni, kot smo ga poimenovali. Očitno ima neko skrivnostno moč. (smeh) Več zgodb smo objavili na spletni strani.

Kaj se vam zdi, da bi moral imeti mlajši odrasel pri sebi “pošlihtano”?
Odvisno za kaj. (smeh) Predvsem je koristno, da razčistimo svoje življenjske cilje in naredimo načrt, kako jih uresničiti. Da ne bo na stara leta zagrenjenosti in obžalovanja. Komur nihče ni všeč, naj znova razmisli o svojih pričakovanjih. Kdor misli, da ga nihče noče, lahko to vzame kot spodbudo za izboljšanje. Običajno privlačimo, kar smo sami. Princa na belem konju lahko dočaka samo princesa, ki stanuje na gradu. Verno, lepo in pametno dekle bo najlažje osvojil, kdor bo tudi sam tak: veren, lep in pameten. (smeh) Ne smemo se zanemariti na nobenem področju.

Jesensko doživetje v Cerknici, okt. 2018 — Jesensko doživetje v Cerknici, oktober 2018.

Kaj je osnova za dobro družino?
Osnova je osebna zrelost in samostojnost, da smo sposobni poskrbeti zase in da to nadaljujemo tudi po poroki. Najbolje je, da smo čim bližje temu, kar opisuje apostol Pavel v pismu Korinčanom: potrpežljivi, dobrotljivi, ne nevoščljivi, ne razdražljivi, da ne iščemo svojega in tako naprej. Ne pričakujmo popolnosti.

Človeka, ki bo vedno razmišljal, kakor mi, ali ki bo kar naprej delal, kakor si mi zamišljamo, ne bomo našli. Z vsakim se bomo morali truditi, se prilagajati, sprejemati kompromise, se čemu odpovedati. Ko pridejo otroci, se bomo ob njih učili biti eno oz. biti starši. Z nekaj truda je dobra družina dosegljiva vsem.

Poznate mnogo mlajših odraslih. Kaj bi jim svetovali, s čim bi jih radi obogatili?
Naj se veselijo življenja, svojih sposobnosti in znanja ter vsega, kar so že dosegli. Če morejo, naj si prizadevajo za nadaljnjo rast na vseh področjih in naj izbirajo težje poti. Samo te vodijo do sreče. Naj bodo vztrajni, naj se ne predajo in ne obupajo. Naj se ne bojijo odnosov. Poročeni ljudje so bolj zdravi, bolj varni, bolje preskrbljeni in nasploh živijo dlje. Kdor po lastni izbiri ostane sam, je za te prednosti prikrajšan.

Kaj lahko nekdo, ki je veren, z molitvijo naredi za to, da bo spoznal pravega ali da ga po prepoznal?
Bog ve za naše molitve, še preden se mi spomnimo nanj. Človeka, za katerega ga prosimo, je že ustvaril in živi. Verjetno ga celo poznamo. Bog se v velikodušnosti ne pusti prekositi. Ni ustvaril samo enega, ampak več njih. Še izbiro imamo. Za nekaj časa. Komur bomo obljubili ljubezen in spoštovanje, tisti bo postal naš pravi in mi njemu.

V molitvi lahko prosimo, da bi imeli odprto srce, da bi bili manj zahtevni, da ne bi pri bližnjem in sebi iskali samo pomanjkljivosti, da bi, kot pravi znana pesem, ljubili prvi in ne čakali, da bomo ljubljeni. Gotovo ne bomo ostali praznih rok.

NUŠA DERENDA
Read more:
“Šele zdaj vidim, da otroci zahtevajo zelo malo, varnost in ljubezen”

“Princa na belem konju dočaka le princesa, ki stanuje na gradu”