V času rimskega imperija je bil Trsat (danes vzpetina nad Reko na Hrvaškem) pomembno mesto na poti proti Dalmaciji, pozneje pa je bil več stoletij v lasti rodbine Frankopanov Osrednja točka Trsata je bazilika Svete Device Marije, ki se imenuje tudi Cerkev Trsatske Gospe. Stoji na hribu, 135 metrov nad morjem. Je zelo znana romarska pot, ogleda vredna pa je tudi njena okolica.
Read more:
“Najmogočnejša cerkev na Daljnem vzhodu” je v srcu katoliške Kitajske
Read more:
Kje najdemo najbolj barvite cerkve na svetu?
Legenda o nazareški hišici
Nastanek romarske poti na Trsatu je povezan z legendo. Leta 1291 so angeli odnesli hišico Device Marije iz Nazareta (hišico, v kateri se je Mariji prikazal angel in ji oznanil, da bo postala Jezusova mati) in jo prinesli na Trsatski hrib. Hišica je ostala na Trsatu do leta 1294, ko so jo angeli spet dvignili in odnesli v italijanski Loreto, kjer je še zdaj. Legenda pravi, da so zviti Italijani nad hišico brž postavili cerkev, tako da je angeli ne bi mogli odnesti še kam drugam.
Read more:
Ali veste, zakaj na Šmarni gori zvoni že ob pol dvanajstih?
Zemljiški gospod Nikola Frankopan je osebno preveril dogajanje na Trsatu, poleg tega pa je poslal tudi odposlance v Nazaret. Odposlanci so mu sporočili, da je Marijina hišica res izginila, razen temeljev – in nad temi temelji stoji sedaj bazilika Marijinega oznanjenja v Nazaretu.
Največja znamenitost cerkve
Ko je hišica izginila s Trsata, je dala družina Frankopan na tem mestu zgraditi kapelo, pozneje pa cerkev. Cerkev so v naslednjih stoletjih večkrat prenovili in razširili – svoj današnji videz je dobila okrog leta 1824. Največja znamenitost cerkve je slika, imenovana Mati milosti oziroma kar Gospa Trsatska. Sliko je leta 1367 podaril cerkvi papež Urban V., od leta 1715 pa je tudi okronana.
Read more:
Katera je nenavadna trikotna cerkev, ki stoji nad Tržaškim zalivom?
Read more:
Sveta Barbara na Ravniku – cerkev, ki jo domačini nosijo v srcu
Pročelje cerkve in njena notranjost
Na današnji cerkvi se prepletajo različni slogi in zgodovinska obdobja. Tako je na primer motiv šesterokrake zvezde, ki se pojavlja kar nekajkrat v okrasu pročelja, pravzaprav prikaz izvirnega grba Frankopanov.
Presenetila pa vas bo predvsem notranjost cerkve, saj v njej najdemo množico oltarjev in kapel. Tako si lahko ogledamo kapelo sv. Ane, apostola Petra in sv. Antona Padovanskega, marmorne oltarje nadangela Mihaela, sv. Frančiška Asiškega, sv. Katarine, sv. Janeza Nepomuka in sv. Miklavža. Zelo zanimiva sta tudi prižnica in poznogotski triumfalni lok s kovano rešetko, umetnino, ki je uvrščena med najboljše tovrstne prikaze v celotnem hrvaškem baroku.
Read more:
5 Marijinih cerkva na Slovenskem, ki jih je uničil požar
Razkošni glavni oltar
Glavni oltar se pripisuje delavnici goriškega mojstra Giovannija Pacassija. V središču oltarja je kopija znamenitega triptiha Marije Trsatske, katere original se danes hrani v samostanski zakladnici. Ob straneh stojita skulpturi sv. Frančiška in sv. Janeza. Največje razkošje oltarja poudarja uporaba raznovrstnega marmorja.
Kapela zaobljubnih darov
Ta kapela je edini popolnoma novi del samostanskega kompleksa, saj je bila zgrajena na začetku 20. stoletja. V njej vidimo različne predmete, ki so jih romarji prinesli s seboj in pustili na Trsatu – ti pričajo o mnogih čudežnih ozdravitvah na priprošnjo Trsatske Marije.
Read more:
5 posvetnih razlogov, zakaj “hodim v cerkev”
Številne druge znamenitosti
Zanimivo je veliko samostansko dvorišče, katerega posebnost je, da ni bilo nikoli mišljeno kot del samostanske klavzure, ampak je narejeno in uporabljeno kot odprti del samostana, kjer se lahko romarji odpočijejo in okrepčajo. V bližini stoji frančiškani samostan, kjer sta ogleda vredni predvsem zakladnica in knjižnica.
Samostan lahko obhodite tudi z zunanje strani in se sprehodite okoli njega. Urejen je križev pot ter stopnišče hrvaškega vojskovodja Petra Kružića, ki ga je dal postaviti zaradi lažjega dostopa. Leta 2003 je to svetišče obiskal sveti papež Janez Pavel II. in s tem dal priljubljenemu Marijinemu romarskemu središču še prav poseben pečat.
Read more:
Ali veste, kje so prvič na Slovenskem brali šmarnice?
Read more:
Blagoslov z onkološkega oddelka: novomašnik obhajal svoje prvo bogoslužje
Read more:
Se lahko ljubezen v paru znova rodi?
