Sem hči darovalca semena in pogrešam svojega očeta

Moja mama si je želela otroke in dolgo sta poskušala. Ko se ni nič zgodilo, sta šla starša k zdravniku, kjer so očetu povedali, da je neploden, ter jima svetovali oploditev v epruveti. S še dvema bratoma smo postali proizvod prve uradne semenske banke, ki so jo odprli v Belgiji.

Do očeta sem vedno čutila neko razdaljo. Nikoli nisva našla pravega stika. Imela sva zelo malo skupnega. Imela sva različne pristope, drugačen smisel za humor, čeprav sem ga imela vedno neskončno rada.

Resnico smo izvedeli, ko smo dopolnili 25 let. To je bila nadrealistična izkušnja. Tisti dan se je vse spremenilo. Še posebej, ker nam tega niso povedali starši, ampak eden od bratov, potem ko je njegovi punci povedala ena od naših tet.

Porušil se mi je svet. Zavedela sem se, da sem se vse življenje istovetila z nekom, ki biološko z menoj ni bil povezan. Bistveno resnico o meni sta mi prikrili osebi, ki sem ju imela v življenju najraje. To je bilo zame preveč.

Vse to vpliva na otroke, starše in na darovalce. Večina otrok darovalcev trpi v tišini in nihče jih ne jemlje prav resno. Zdravniki in starši se sploh ne zavedajo, da je prizadeta tudi tretja stran. Izbris ali nepoznavanje imena ne zmanjša dejstva, da imajo otroci temeljno potrebo, da to osebo spoznajo. Včasih se reče, da je bil določen otrok zelo zaželen. Če je res tako, zakaj to potrebo zanemarjajo?

Umetna oploditev otrokom odvzema možnost, da odrastejo in imajo pomenljiv odnos s svojimi biološkimi starši. Razvila se je, ker so si nekateri starši obupano želeli otrok in ker določena industrija s tem služi denar. Kdor reče, da otroci potrebujejo samo ljubezen, laže. In grozno je, da nekdo služi zaradi obupa drugih ljudi.

Veliko znanih oseb se danes zateka k nadomestnemu materinstvu: Tyra Banks, Sarah Jessica Parker, Ricky Martin … A je to le drug način, da ne sprejmemo omejitev pri uresničevanju lastnih želja. Šla sem na sejem nadomestnega materinstva, kjer je bilo vse naprodaj: seme, jajčeca, mame za najem, izbor genov … Treba je samo podpisati pogodbo in naročiti nakup.

Gre za posel, ki človeška življenja spreminja v predmete. To bi moralo biti prepovedano in ne le zakonsko urejeno, saj se posluje z otroki. Kaj bo naslednji korak: prodaja in kupovanje otrok po spletu? Ne moremo reči, da je to krivično do neplodnih, samskih ali homoseksualnih oseb, ker ne moremo neke krivice reševati s še hujšo krivico.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.