Ko se moški izpoveduje moškemuZakaj so sploh potrebne moške in tudi ženske skupine? Aleš Čerin, voditelj in organizator zakonskih skupin pri Družini in Življenju, ki veliko piše o moških srečanjih, je glede teh izpostavil zavest, da v vsakodnevnih, povsem življenjskih težavah in izzivih nismo sami.
“Gre za zagate, ki si jih v vsakodnevnem življenju, v svoji samoti ne priznamo zares. Ko pa se v duhu, pravzaprav Svetem Duhu, soočimo v polju varnosti, ki ga v običajnih pogovorih redko dosežemo, vidimo, da je to realnost. Vidimo poti iz tega. Molimo drug za drugega, vemo, da se imamo na koga obrniti, če nastopijo problemi. Mladi fantje in tudi starejši so povedali, kako so šli ven iz tega,” je utemeljil smisel in namen obsežnejših srečanj in moških skupin.
Read more:
Oče mora biti tudi zoprn, ker pri otrocih ne zbira všečkov
“Ostajamo v povezanosti, mreži, ki nas razume. Včasih moraš v pogovoru z bližnjimi že ponuditi kakšen odgovor, ki je skladen z Božjo voljo. Kaj naj na primer storim, ko sin igra igrice na računalniku? Naj ignoriram? Moški to najraje počnemo, pometemo pod preprogo. Težave potem ni, saj ‘vsi nekaj igrajo.'”
“Saj ni nič takšnega …”
Številni imajo podcenjevalen odnos tudi do pornografije, v smislu “saj ni nič takšnega.” O tem Aleš Čerin pogosto predava na moških večerih: “Ljudje se ne zavedajo te problematike. Mislijo si, češ, moji [otroci] so pa čisti, saj hodimo k maši: ‘In kaj potem, če pogledajo kakšno golo žensko, saj smo jo mi tudi.'”
“Za mojega očeta je bila pornografija zdravstveni priročnik, prerez ženskih spolovil. To je bilo pred 70, 80 leti. Zaradi tega je bil tepen. Za nas, rojene v 60, 70 letih, je bila pornografija dosegljiva v obliki jugoslovanskih revij. Okrog kioska si hodil kot mačka okrog vrele kaše, kupiti pa nisi želel, ker te je bilo sram. Ni bila lahko dosegljiva, ni bila zastonj in še nerodno ti je bilo. Zdaj je pornografija, v veliki meri zastonjska, dostopna na en klik. Na vsakem telefonu, računalniku, tablici. Upaš in misliš, da žena tega ne čuti, ampak čuti.”
Read more:
250 “dedcev” je ves dan tičalo skupaj. Le kaj so počeli?
Drugo vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov
Drugo tovrstno srečanje je potekalo v soboto v Zavodu sv. Stanislava. “Sveti Duh je deloval na polno, tak občutek sem imel ves dan. Srečanje je bilo odlično organizirano. Vesel sem, da so sanje, ki jih je najprej imel Vili Lovše, nato še jaz, prišle do tega, da se ‘dedci’ tako dobro organiziramo, dobivamo, navsezadnje ugotavljamo, da imamo tudi enake zagate,” je po drugem vseslovenskem srečanju mož, očetov in sinov, to je po približno 10-urnem kolažu pogovorov, delavnic, pričevanj, maše in blagoslova, razlagal Aleš Čerin. Na celodnevnem dogodku se je zbralo okrog 250 “možakarjev”, približno četrtina več kot lani.
Read more:
Zakaj je dobro, da se “dedci” za nekaj dni umaknejo od družin v divjino?
Porušen zid tabujev in sramu
Pri delu v majhnih skupinah po metodi duhovnega pogovora Vilija Lovšeta se mu je zdelo neverjetno, kako hitro so lahko “odrinili na globoko”. Kot da bi se poznali več let, pa so prvič sedeli skupaj. “Ustvarili smo takšno vzdušje, da se je to (tegobe, zagate, op. a.) dalo povedati. Bili smo skupinica šestih mož, ki se prej nikdar nismo videli. V hipu smo odrinili, celo ‘planili’ na globoko! V kateri skupini se to zgodi? Celo v zakonski nam ni uspelo kaj takega. Tam sta vedno dva spola in se dedci držimo v ozadju, ko se pa sprostimo, se vselej malo ‘petelinimo.'”
Petelinimo? “Čim je ena ženska med na primer 20 moškimi, se že začnemo ‘peteliniti’. Če imaš ženo ali ne, si malo drugačen. Zato so tako dragocene tudi moške in ženske skupine. Da se pogovarjajo, kakšen je Božji načrt za žensko in moškega,” je krajši pogovor sklenil Aleš Čerin.
Končni cilj je seveda jasen: uspešno in srečno sobivanje, izpolnjujoče dopolnjevanje obeh spolov. Na tem svetu in onkraj njega.
Read more:
Sofia Goggia: Bog in evangelij sta moja moč!
Read more:
Mantra te dobe: “Nimam časa.” Ga res nimate?
