Olimpijska smučarska prvakinja ni nikoli skrivala svoje vere in zdravih vrednot. Predvsem pa pravi, da ne more prenašati pohlepa in brezčutnostiNasmejana, vesela, živahna, vedra! Sofia Goggia je nosilka olimpijskega zlata v smuku v Južni Koreji. Na tej tekmi je, kakor je sama povedala, pokazala zrelost na smučeh, ki je prej ni imela.
“Kadar le morem, grem k maši”
Sofia je dekle, ki je zahvaljujoč svoji veri polno življenja. “Vsako nedeljo grem k maši, kadar le morem. Morda ne grem pogosto k obhajilu, vendar verjamem v Boga in v evangelij in to me vedno napolni z energijo. Vedno mi ponuja ideje za meditacijo in razmislek.”
Read more:
Preprosto Ilka
“Znotraj nas je nepredstavljiva sila”
In nadaljuje: “Mislim, da je za vsakogar, na vsakem področju življenja, bistveno, da doseže ravnovesje, notranjo vedrino. V nas je nepredstavljiva sila. Spoznati moramo najboljši način, kako jo uporabiti. V teh letih sem veliko delala na sebi. Zdaj, ko pridem do štartnih vratc, sem veliko mirnejša, veliko bolj vedra kot nekoč. Pomirjena sem s seboj, zato lahko dam od sebe najboljše. Razlika je očitna.”
“Potrebujemo etiko življenja”
Kljub temu, da se je popolnoma posvetila športu, ima Sofija srečo, da je zasidrana v vrednote, ki so večini mladih pogosto neznane. “Ta svet mi ni všeč. Je pohlepen in brezčuten. Namesto tega bi potreboval pravo etiko življenja: najprej do sebe in nato do drugih.”
Read more:
Z družino bratu pomagal premagati raka: “On je pravi borec, zmagovalec”
“Zavist drugih? Merim se sama s seboj”
Izpostavlja še eno družbeno hibo, ki se je izogiba na daleč: zavist. Tako v intervjuju odgovarja novinarju:
Stara si 24 let, vendar dokazuješ zrelost odrasle osebe …
Sofia: “Res? Vendar sem tako razmišljala že, ko sem imela štirinajst let. V hotelu vedno najraje spim sama. Najprej zato, ker imam okrog sebe vedno nered in bi se kdo lahko počutil v njem nelagodno.”
In potem?
Sofia: “In potem mi je všeč biti sama.”
Read more:
Luka Dončić spet zablestel in razveselil dečka na tribuni
Je to protistrup proti zavisti?
Sofia: “Morda.”
Misliš, da ti zelo zavidajo?
Sofia: “Še kar. Si opazil razpoko v vetrobranskem steklu mojega avtomobila?”
Je vanj priletel kamen?
Sofia: “Ne, spominek Sankt Moritza.”
Ti zavidajo, ker so te mediji izstrelili med zvezde …
Sofia: “Mislim, da je tako. Ampak to ni moj problem. Ne vem, kaj je zavist. Navajena sem se meriti sama s seboj. Konec koncev je dovolj biti to, kar si. Jaz sem in bom vedno takšna.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Irena Santoro.
Read more:
“Današnji tempo življenja partnerstvu prej škodi kot koristi. Ohranjati to vez je umetnost”
Read more:
Sestra Miriam: dominikanka, ki je pomagala odkriti DNK
Read more:
Kako (ne) spreobračati (drugih) ljudi
