Vzgoja ni enostavna reč in kljub izkušnjam, prebranim knjigam ter udeležbam na seminarjih starši včasih preprosto ne vemo, kako bi se lotili nekega vzgojnega problemaA pravzaprav stvari niso tako zapletene, uči dr. Paul Jenkins, psiholog, terapevt, avtor in govorec.
V osnovi lahko otrokovo obnašanje opredelimo na dva načina. Nekatera otrokova dejanja so take narave, da zanje ne želimo, da jih ponavlja ali stopnjuje, želimo jih zmanjšati. Spet druga dejanja so pozitivna, zato jih želimo okrepiti, želimo si, da bi otrok to vrsto vedenja privzel bolj pogosto. Poglejmo si, katere možnosti imamo v obeh primerih.
Primer: tuleč triletnik v trgovini
Naš triletnik se v trgovini tuleč vrže na tla, ker bi nas rad pripravil do tega, da mu kupimo igračo ali sladkarijo. To je vrsta dejanja, za katerega želimo otroku podati jasno sporočilo: razumem, da si želiš igračo, a danes je ne boš dobil in metanje po tleh tega ne bo spremenilo. Takega obnašanja ne bom dovolil/a. Seveda triletniku stvari še ne moremo razložiti na tak način, zato mu moramo naložiti neko kazen, s katero mu bomo pokazali, da njegovo vedenje ni v redu.
Read more:
Vzgoja brez discipline: devet nasvetov, kako se ji izogniti
Kazen seveda ne sme biti fizično kaznovanje v smislu telesnega nasilja. Mora biti take vrste, da mu bo hitro jasno, da s tuljenjem in metanjem po tleh ne bo nič dosegel. Prva možnost kazni je narediti nekaj, kar otroku ni všeč. Večini otrok recimo ni všeč, da morajo zgodaj v posteljo (čeprav je to zanje seveda koristno). Otroku mirno povejmo: “Ker se zdajle grdo obnašaš, boš šel danes prej spat.” Zelo pomembno je, da to tudi dejansko izvršimo, tudi če se otrok do trenutka odhoda v posteljo že pomiri in nas prosi, ali je lahko še pokonci.
Tudi negativna pozornost je pozornost
Druga možnost pa je, da mu v tistem trenutku odvzamemo nekaj, kar mu je všeč. V primeru “scene” v trgovini je to pozornost staršev, zato je najbolje, kar lahko naredimo, da odkorakamo stran (seveda le tako daleč stran, da bomo otroka še vedno videli, on pa nas ne). Zakaj je to za otroka kazen? Ker s kričanjem in metanjem po tleh pravzaprav želi pridobiti našo pozornost, četudi na izrazito negativen način.
Read more:
5 načel pozitivne komunikacije z vašim otrokom
Ko mu prigovarjamo, ga tolažimo ali se nanj celo jezimo, jo dobi. Pomaga nam lahko, če razumemo, da je kričanje na otroka pravzaprav spodbuda nekega obnašanja, ne pa kazen. Če pozornost mamice ali očka v tistem trenutku vzamemo, bo to zanj jasno sporočilo, da njegovo obnašanje ne deluje tako, kot si je zamislil.
Spodbuditi pozitivno obnašanje z nagrado
Pri vzgoji se srečujemo tudi s primeri, ko želimo neko dejanje ali obnašanje spodbuditi, ker je dobro in pozitivno. V tem primeru se poslužimo nagrade. Tudi pri nagrajevanju imamo dve možnosti. Prva možnost nagrade za pozitivno obnašanje, vedenje ali dejanje je, da otroku damo nekaj (ali več nečesa), kar ima rad.
Read more:
Misli Bogdana Žorža o družini in vzgoji navdušujejo tudi danes
Recimo, da se je otrok po končanem igranju sam spomnil in pospravil igrače. Seveda smo navdušeni in si želimo, da bi se kaj takega večkrat zgodilo. Za nagrado lahko na primer otroku preberemo njegovo najljubšo pravljico. Lahko mu v posebno razpredelnico, kamor zbiramo “zvezdice” za lepo obnašanje, nalepimo zvezdico. Če v družini nimamo prepovedi sladkarij, mu lahko za nagrado damo kakšen bonbon in podobno.
Lahko pa otroka nagradimo tudi tako, da zmanjšamo kaj, kar mu ni všeč. Na primer, če ima nekoliko starejši otrok nalogo, da po večerji pomije posodo in odnese smeti, lahko rečemo: “Ker si se danes sam od sebe lotil domače naloge ter jo hitro končal, lahko po večerji samo odneseš smeti, nekdo drug pa bo pomil posodo.” Lahko smo prepričani, da bo tudi tovrstna “nagrada” otroku zelo všeč.
Read more:
10 najlepših misli svetnikov o ljubezni
Read more:
Spadate med tiste, ki morajo vedno imeti vse prav?
Read more:
S čim lahko blaženi Pier Giorgio Frassati v letošnjem postu navdihne mlade?
