Obe sta se znašli v samostanu svete Elizabete: “Misliva, da je mama za najin poklic posredovala iz nebes”Cecilija je 23. februarja 1962 rodila dvojčici. Žal pa ju zaradi zapleta pri carskem rezu nikoli ni imela priložnosti spoznati, saj je umrla ob porodu. V tej težki situaciji v družini niso imeli druge izbire, kot da so ju ločili: eno je vzgajal oče, drugo pa je sprejela sestra pokojne matere.
Zaradi nenavadnega položaja sta bili sestri uradno registrirani kot sestrični. Elizabeta in Gabriela sta živeli v sosednjih mestih, a sta hodili v isto šolo. Pogosto sta sedeli skupaj v prvi vrsti, ker sta imeli obe težave z vidom. Zelo dobro sta se razumeli, radi sta se skupaj igrali in pogosto izbirali iste dejavnosti. Imeli sta podoben okus, kar se je odražalo tudi pri oblačenju. Pogosto sta izbirali enake čevlje ali obleke.
Read more:
Redovnice, ki so oblekle Lady Gaga, Katy Perry in Rihanno
“Sestrični sta, a videti sta, kot bi bili dvojčici!”
Sestri sta imeli raje verouk in duhovne obnove kot pa izlete na podeželje s prijatelji. Na praznik vseh svetih sta obe radi obiskovali pokopališča. In vsako leto sta šli vsaka s svojo družino na grob neke “tete Cecilije”, kjer sta molili zanjo, ne da bi vedeli, da je bila to njuna pokojna mama.
Ves čas otroštva sta Elizabeta in Gabriela poslušali ljudi, ki so jima govorili: “Sestrični sta, ampak videti sta kot dvojčici!” Ko je bila Gabriela stara deset let, je nekega dne naključno slišala pogovor, v katerem je izvedela za skrivnost ob rojstvu. Kmalu zatem, na dan prvega svetega obhajila, je novico izvedela tudi Elizabeta. Takole sta opisali, kar se je zgodilo:
“Življenje na deželi je lepo, le ljudje preveč z lahkoto začnejo govoriti … Nedvomno je bil to za naju velik šok, čeprav sva razumeli, da je bil namen najinih staršev dober in da so naju imeli neizmerno radi.”
Read more:
“Redovnica ali televizijska voditeljica. Sem ista oseba. Sem Romana”
Klic
Dvojčici sta kot mladostnici redno sodelovali v molitvenih skupinah, ki so jih vodile sestre iz redovne skupnosti sester sv. Elizabete. Obe sta čutili klic v redovno življenje in o tem sta se med seboj veliko pogovarjali. Privlačila ju je duhovnost tega reda in odločili sta se, da v samostan vstopita skupaj. Določili sta že datum, čakala pa ju je še naloga, kako to občutljivo novico povedati vsaka svojim staršem.
Elizabeti je šlo dobro. Njen oče – biološki oče dvojčic – ji je dal svoj blagoslov. Gabrieli pa se je zgodilo prav nasprotno: oče ji je ves besen odvzel osebno izkaznico in ji prepovedal oditi od doma. Čez eno leto in pol je Gabriela naredila načrt, kako bi se združila s svojo sestro v samostanu. Pod pretvezo, da gre obiskat Elizabeto za njen rojstni dan, je vse pripravila, da tja odide za zmeraj … Elizabeta se je tega zelo razveselila, Gabrielini starši pa so z njo za nekaj let prekinili vse stike.
Read more:
Poglejte športne podvige slovenskih redovnic
Končno spet združeni
Nato je nastopilo obdobje milosti za obe sestri. To je bil čas, ko sta bili končno skupaj in sta lahko z ramo ob rami hodili Kristusu naproti. Pet let pozneje sta bili že pripravljeni na večne zaobljube. Gabrielini starši, ki so prišli skupaj s svojim domačim župnikom, so končno sprejeli njeno odločitev in ji dali svoj blagoslov. Vsi so bili prevzeti od čustev.
Elizabeta in Gabriela sta prepričani, da ni moglo biti drugače:
“Ko je najina mama umrla, jo je ena sestra iz naše redovne skupnosti držala za roko. Misliva, da je mama za najin poklic posredovala iz nebes. To, da sva se na tak način znova združili, da sva kot novinki in postulantki skupaj hodili po poti najine poklicanosti, je njen najlepši dar – dar, poslan iz nebes.”
Prispevek je bil nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Read more:
S. Marjeta Pija Cevc: “Manj načrtujem, kaj bom, več sledim vzgibom in toku dneva”
Read more:
Duhovnik, ki se je uprl prenajedanju in 210 kilogramov zamenjal za zdravo življenje
Read more:
Zaljubljenca iz Auschwitza – našla sta se po 39 letih
