Gre za proces. A tudi ljudi, ki se zavarujejo pred bolečino, se lahko dotaknemoČustveni oklep je značilen za ljudi, ki so močno ranjeni. Tako se zaščitijo, da ne bi bili še bolj ranjeni in strti. Je odgovor na njihovo potrebo po varnosti.
Živeti s čustvenim oklepom ni zabavno, ker se za njim skriva strah, da bi bili prizadeti. To je eden izmed najbolj hromečih strahov. Je sila, ki nas pripravi do tega, da okoli sebe postavimo zidove in naše srce otrdi; sila, zaradi katere živimo, kot bi bili omrtvičeni. Včasih se zaradi okoliščin zdi, kot da za najbolj občutljive in ranljive ni nobene druge možnosti. Življenje je lahko naporno in ljudi izčrpava vse do točke, ko se raje zaščitijo in nehajo čutiti, kolikor je to mogoče, kot pa da bi izkusili skelenje svojih ran.
Read more:
Kako se znebiti zavisti?
Trpljenje nas izčrpava
Življenje ni lahka pot, ki bi nam zagotovila srečo. Negotovost, nestabilnost in trpljenje so del življenja in lažje nam bo, če se bomo tega zavedali in se nanje pripravili. Nihče ni varen pred trpljenjem, zato je bistveno, da se naučimo, kako se z njim spopasti. V nasprotnem primeru nas lahko pogoltne tema.
Živeti pomeni tvegati, sprejeti, da stvari ne bodo vedno šle tako, kot si želimo; sprejeti trenutke sreče, a tudi vedeti, da trpljenje bo potrkalo na naša vrata in nas od časa do časa preizkusilo.
Prenesti udarce in si dovoliti pozdraviti rane ni lahka naloga
Nimamo vedno na razpolago najboljše podpore, strategij ali virov. In celo ko jih imamo, jih včasih ne znamo uporabiti. Nekateri ljudje se z razočaranjem in nepredvidenimi dogodki soočijo bolje kot drugi, ki jih ti dogodki čustveno povsem preplavijo. Odločijo se, da se bodo zaščitili in tako prekinili trpljenje. Način delovanja, ki ga uporabljajo v takih situacijah, vpliva na njihovo vsakdanje življenje v dobrem in slabem.
Read more:
Če je jok “dober”, ima lahko zdravilne učinke
Zidovi okoli nas nam lahko dajejo varljiv občutek varnosti
Vsak od nas ima svoj obrambni mehanizem, svoj osebni ščit, s katerim se brani proti bolečini in trpljenju. To je normalno. Najkrhkejši del nas samih mora ostati na varnem. Ostati moramo močni navkljub možnim nevarnostim in težavam.
Napačna strategija pa je, da si ne dovolimo občutiti nobenih čustev, zato da ne bi trpeli. V nekem trenutku nam je sicer omogočila preživetje, toda biti moramo previdni, saj bomo plačali visoko ceno, če bomo to strategijo uporabljali: v naši notranjosti bo nastala praznina. To je drobni tisk v pogodbi, ki ga včasih ne preberemo in ga ne upoštevamo, preden začnemo graditi zidove okrog sebe.
Pogosto ljudje, ki se skrivajo za svojim oklepom, to obrambno vedenje tako čezmerno uporabljajo, da se na koncu oddaljijo od drugih. Njihov strah pred ranjenostjo je tako velik, da – čeprav tega nočejo – od sebe odrivajo vse tiste, ki se jim želijo približati z namenom, da bi jih bolje spoznali ali, v nekaterih primerih, vzljubili.
Read more:
Ljubiti ne pomeni polastiti se drugega
Najboljše zdravilo: empatija in naklonjenost
Katero zdravilo nam lahko pomaga prebiti oklep tistih, ki so tako zelo ranjeni? Predvsem je pomembno vedeti, da ga odstranjujemo postopoma. Gre za proces, ki zahteva obilo ljubezni, razumevanja, potrpežljivosti, sprejemanja in, seveda, napora.
Čudežne rešitve ne obstajajo. Potrebna je globoka povezanost z drugimi in s seboj. Ko se skušamo povezati z ljudmi s čustvenim oklepom, moramo razumeti, da nas ti lahko zavrnejo, a večinoma iz njih govori strah: ta velikanska pošast, ki jih je obsedla. Verjamejo, da je najboljši način, da se izognejo bolečini v življenju ta, da čustveno otrpnejo.
V takem odnosu je pomembno, da smo empatični in razumemo njihove strahove. Ti posamezniki potrebujejo našo naklonjenost. Ljudje so se pripravljeni spremeniti, ko se čutijo sprejeti in se nekdo dotakne njihove duše ter jih ljubi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Read more:
Kaj se zgodi s sinovi zaščitniških mater?
Read more:
Dokler boli, ne moremo odpustiti
Read more:
Kako smo lahko bolj navzoči v življenju svojih otrok
