Ženska ženski ‒ mama, žena, pedagoginja in profesorica slovenščine, motivatorka, pisateljica in predavateljica Irena Potočar PapežSvoje delovne izkušnje je Irena Potočar Papež 24 let nabirala vse od vrtca, dveh osnovnih šol in srednje šole (vključno z gimnazijo) do lokalne javne uprave in gospodarstva. Nato se je odločila, da stopi na svojo poslovno pot, in tako ustanovila svoje podjetje Peresa, v okviru katerega, kot pravi, uresničuje svoje poslanstvo. Izvaja različna izobraževanja in vodi delavnice na temo komunikacije, bontona, javnega nastopanja …, vodi različne prireditve, piše članke za različne revije, lektorira, napisala pa je tudi že več knjig, med katerimi je tudi knjiga za otroke Moj prijatelj BonTONČEK.
Vsekakor vsestranska, predvsem pa nasmejana in pozitivna oseba, ki se trudi v ta svet prinašati dobro in pozitivno. Je žena in mama dveh otrok, ki je za našo rubriko delila nekaj pomembnih spoznanj, ki jih imejmo v mislih še posebej v tem prazničnem času.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Velikokrat “se zgodi”. Zanj se potrudim. Začne se z zavestnim vdihom in izdihom. In ob tem veliko mero hvaležnosti, da sem se zbudila. Sem torej živa. In sem zdrava. Ko pridem iz kopalnice v kuhinjo, tam že diši kavica, ki mi jo skuha mož. To je razvajanje, a zato nimam slabe vesti. Polepša mi dan in sooblikuje moje jutranje razpoloženje.
Naslednja faza pa je odvisna od tega, ali delam doma ali grem “na teren”. Če sem doma, me po ritualu s samopogovorom, vizualizacijo in zapisom v beležko hvaležnosti čaka delo na računalniku. Ob tem si pogosto izberem kot zvočno kuliso motivacijsko glasbo.
Če grem od doma, pa je čas za samopogovor oziroma notranji monolog med vožnjo v avtu. To je idealen čas za kakšno mini osebno inventuro, kodranje možganov ali celo že razvrščanje idej … Lahko pa le za poslušanje glasbe ali posnetka motivacijskega govora koga od meni ljubih predavateljev. Obvezno pa vedno najdem priložnost, da naredim kaj dobrega tudi za druge – dam npr. prednost na cesti, koga izpustim pri vključevanju v promet … Skratka, delam vse tisto, kar je tudi meni všeč in me razveseli.
Read more:
“Če sem se odločila biti žena, sem ‘pomočnica’ možu. To vlogo je treba vzeti zares”
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Najprej zagledam iskrice v očeh. In zaljubljenost v življenje. Rečem si: “Irena, zagotovo bo danes spet obilo priložnosti za izmenjavo pozitivne energije, za nova znanja in spoznanja. Pričakujem jih z veliko radovednostjo in radostjo.” In grem v lep dan.
Zanimivo pa je, da je potem res tako. To je dokaz, da naše misli krojijo naša dejanja, počutje, dogodke …
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Zunanja urejenost je zame pomembna, saj sem prepričana, da človek z njo izraža spoštovanje, profesionalnost, odgovornost … do sebe in do drugih. Pri mojem delu, ko sem v vlogi predavateljice ali voditeljice, je to še toliko bolj pomembno, saj sem ves čas na očeh.
A velikokrat na motivacijskih in komunikacijskih predavanjih udeležencem pravim, da zunanja urejenost ni le obleka z etiketo na njej. Sem spada tudi skrb za svoje telo in duha. Vse to se izraža skozi nasmeh, pogled, hojo, držo …
Torej je zunanja urejenost odraz notranje urejenosti – v srcu in umu. Če tam divja vihar jeze, nemoči, obupa, agresije …, je opustošenje človekove osebnosti videti tudi navzven. In obratno: če v človekovem umu in srcu domujejo zadovoljstvo, veselje, hvaležnost, zanos, pozitivna naravnanost …, to človek oddaja tudi navzven. Zato je zame pomembno ravnovesje med zunanjo in notranjo urejenostjo, za kar se ves čas trudim.
Read more:
“Živim v nepredstavljivem udobju, čeprav marsičesa nimam”
Read more:
“Mama, ki rodi otroka, je na nek način kakor Bog.” Ko pa jih rodi 12 …
4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Doživeti rojstvo svojega otroka je neopisljiva izkušnja, nabita s čustvi in neizmerno ljubeznijo. Biti mama je zame najlepše življenjsko poslanstvo. Če ga razumeš prav, te nikoli ne izčrpa povsem, saj se z otrokom ves čas učiš, povezuješ in dopolnjuješ. Z njim rasteš in se spreminjaš.
Tudi danes, ko sta moja hči in sin enaindvajsetletnica in osemnajstletnik, je naš odnos izjemno poln, radoživ in ljubeč.
5. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite bližnjim in tistim stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Časa mi ne primanjkuje. Imam ga toliko kot vsi – 86.400 sekund na dan. Trudim se, da ga z ustreznim upravljanjem prav izkoristim in vse v njem razporedim – delo, zabavo, smeh, klepet, šport, branje … Pravzaprav to ni težko, če vse to navedeno prepletaš. To pomeni, da tudi v delu izjemno uživam, se zabavam, se smejim, se odpravim na trening skupaj s hčerko, spijem kavico s sestro in tu in tam pobegnem z možem na lepše in greva raziskovat tuja mesta ter dežele. A tudi tam um ni “v leru” – zanimivo, da se v najbolj sproščenem okolju in trenutkih rodijo najboljše zasebne in poslovne ideje.
Praviloma pa so naše nedelje. No, vsaj delček njih. 😊
6. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Vesolje mi, tako kot vsem, vsak dan pred obličje postavlja izzive in preizkušnje. Od nas je odvisno, kako jih bomo razumeli, sprejeli, se z njimi spoprijateljili …
Na moji poslovni poti jih je bilo veliko, saj sem vsakič, ko sem se znašla v coni udobja, hitro zlezla iz tega nevarnega gnezda in poletela naprej. Se odpravila iz šolstva v še bolj konkretno okolje javne uprave ter nato v gospodarsko organizacijo.
Največja pa je bila, ko sem se odločila, da ne bom le zlezla iz gnezda, ampak bom tudi razprla krila in poletela. Poletela svobodi naproti. Odločila sem se namreč za samostojno podjetništvo. V tem sem našla dovolj izzivov, da me ni bilo strah in ni bilo prostora za vprašanje “Kaj pa, če …”.
Tako danes neizmerno uživam v svojem delu in poslanstvu – pokazati skozi delavnice, predavanja in tovrstne osebne coachinge ljudem, da je vse, prav vse mogoče. Ukvarjam se namreč s komunikacijo, tudi ožje pisnim sporočanjem – pisanjem, bontonom, javnim nastopanjem, postavljanjem ciljev in motivacijo. Prav v teh navedenih vsebinah pa se skrivajo orodja za človekov osebni in poslovni uspeh ter zadovoljstvo.
Read more:
Lepota nam je bila podarjena in vsaka je odgovorna, da s tem ravna “kot dober gospodar”
7. Medsebojni odnosi oz. medsebojna komunikacija je področje, ki se mu veliko posvečate. December je mesec, ko drug z drugim morda preživimo nekoliko več časa kot običajno in včasih se zazdi, da se sploh ne znamo več pogovarjati. Kateri so glavni in osnovni koraki do dobre komunikacije in na kaj pri medsebojni komunikaciji pogosto pozabljamo?
Za pogovarjanje ne sme biti stalnega (morda celo napisanega) urnika. Kadarkoli izkoristimo priložnost za iskren, navdihujoč pogovor.
Če je treba kaj razrešiti, ker je prišlo do komunikacijskega vozla, to storimo čim prej, ko se čustva poležejo, in na pravi način: dostojanstveno, brez obtoževanja, napadanja, groženj, poniževanja, ovinkarjenja ….
In na drugi strani, zelo pomembna je tudi sprotna pozitivna komunikacija. Ko želimo kaj oziroma koga pohvaliti, to tudi naredimo. Nagradimo osebo s pohvalo, prijaznimi besedami, spodbudo, pozornostjo. Iskrena pohvala naj se nikoli pod mizo ne val’a.
V tem prazničnem času pa ne pozabimo na osebe, ki so osamljene, žalostne, odrinjene na rob … Veliko dobrega lahko nekomu naredimo in mu polepšamo dan že s tem, ko ga ogovorimo na cesti, mu damo prednost v vrsti pred blagajno v trgovini, mu namenimo besedo ali dve v čakalnici … Mnogi so čustveno podhranjeni in bodo veseli vseh drobtinic prijaznosti.
In kaj je pri tem zanimivo? S tem, ko tako delamo in živimo, ne polepšamo dneva le taki osebi, ampak tudi sebi. Tudi mi se počutimo boljše, koristnejše, srečnejše. Prav zato, da bi si še bolj pogosto izmenjevali dobro energijo in misli ter s tem barvali svet, sem pretekli mesec izdala knjižico Nasmehni se! z motivacijskimi mislimi. Odziv je izjemen. Vsi torej potrebujemo take “vitaminčke”.
8. Na vaši spletni strani sem zasledila misel, ki vas vodi pri vašem delu, in to je, da “mora v tebi goreti, kar želiš zanetiti v drugem”. Kaj želite sporočiti s to mislijo?
To je misel svetega Avguština in v njej tiči smisel mojega življenja in ključ do uspeha. Kajti pomembno je, da vse, kar delam, delam s srcem in navdušenjem.
S tem človek ustvarja karizmo, s tem plemeniti svoje življenje in življenje vseh tistih, ki so del njegovega sveta. In sveti za vse, ki luč potrebujejo. No, saj jo vsi. Kdo pa lahko živi in se razvija v temi?
Jaz to počnem. Zaljubljena sem v življenje in neizmerno hvaležna za vse, ki jih imam in kar imam.
Read more:
“Glede na to, da sem vso noč dojila, sem prav fejst”
9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Za to včasih ne potrebujem veliko: le npr. pol ure na dan za branje dobre knjige, včasih zgodnejši začetek dneva ob meditaciji, seminar in mreženje s podobno mislečimi ljudmi, pogovor z beračem ali katerimkoli neznancem na parkirišču …
Včasih si za to vzamem več časa in odpotujem – z družino, samo z možem, s sestro, prijateljico ali popolnoma sama. A zato nisem nič manj osamljena, saj takrat praviloma ubesedujem svoje misli in jih prelivam na papir. Iz tega semena nato zraste knjiga. Do sedaj so že štiri. 😊
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Zame je biti ženska lepo, ker sem lahko karkoli in kakršnakoli: včasih resna in odgovorna, včasih ranljiva in nežna. Včasih v dolgi večerni obleki in čevljih z vrtoglavo peto, včasih v trenirki, kavbojkah ali pižami.
Resnost znam začiniti s smehom in smeh ter sproščenost vnesti tudi v svoje delo.
Ker sem ženska, mi ni treba le na skrivaj potočiti solz in izražati čustev. Sem samostojna in hkrati vpeta v pomembno družinsko celico, kjer imamo vsi na nek način enakovredne vloge. Sem svobodna in vsak dan se lahko sama odločim, v kakšnem ritmu bom tokrat plesala na odru svojega življenja.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in je vse, kar potrebujemo, nekaj spodbudnih misli, a ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
Izkušnje, misli in nasveti. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
