Iz najstarejših upodobitev Jezusa se lahko poučimo o umetniškem kanonu zgodnjih krščanskih skupnostiVečina tega, kar vemo o Jezusovem videzu, je posledica umetniškega dogovora, beremo v članku o realističnem videzu Jezusa (v angleščini). Sveto pismo ne opisuje, kako je bil videti Kristus, zato so se slikarji in izdelovalci mozaikov pogosto zatekali k umetniškim kanonom svojega časa, da so lahko ustvarili vidno podobo Božjega sina. To pomeni, da nam nekatere najstarejše upodobitve Jezusa nudijo dragocen vpogled v raznolik ikonografski slog krajev in ljudi, ki so skupaj tvorili zgodnje krščanstvo.
Predstavljamo vam šest najstarejših upodobitev Jezusa.
1. Grafit Aleksamenos, 1. stoletje ‒ Ta “grafit” predstavlja osebo, ki ima pogled uprt v človeka z oslovsko glavo, razpetega na križu, in so ga našli na mavčni steni v Rimu v 1. stoletju. Verjetno ste zbegani ali užaljeni zaradi vsebine: razlog je v tem, da grafit ni bil narejen v čast Jezusu, ampak v posmeh. V 1. stoletju krščanstvo namreč še ni bila uradna vera in mnogi Rimljani so bili do kristjanov sumničavi in nezaupljivi. Ta grafit se je verjetno ponorčeval iz Aleksamenosa, ki je bil kristjan, in namiguje, da časti Boga z oslovsko glavo. Napis, ki spremlja podobo, pravi: “Aleksamenos časti svojega Boga.” Dejstvo, da je njegov Bog na križu, vse le še poslabša, saj je bilo križanje v 1. stoletju namenjeno le ljudem, ki so zagrešili težke zločine.
2. Dobri pastir, 3. stoletje ‒ Evangeliji nam ne ponudijo telesnega opisa Jezusa, ga pa zato na mnoge načine opišejo metaforično. Morda še najbolj izstopa metafora dobrega pastirja. V Janezovem evangeliju Jezus pravi: “Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.” Zato ni nenavadno, da so mnogi zgodnjekrščanski umetniki izbrali podobo pastirja za upodobitev Jezusa. V podobo so vključili že obstoječe pastirske motive iz grške in rimske umetnosti. Ta podoba, ki je naslikana na stenah Katakomb sv. Kalista v Rimu, prikazuje Jezusa, ki na ramenih nese telička. Narejena je bila po ikonski podobi “moskophoros”, ki je bila prvič upodobljena v starogrški umetnosti leta 570 pred Kristusom.
3. Obisk modrih, 3. stoletje ‒ Naslednjo Jezusovo podobo v Novi zavezi najdemo v poročilu o obisku svetih treh kraljev (Mt 2,1-12). Gospodovo razglašenje je med najbolj priljubljenimi upodobitvami Jezusovega življenja v zgodnjem krščanstvu. Ta slika, na kateri sveti trije kralji častijo Jezusa otroka, krasi sarkofag iz 3. stoletja, ki je zdaj del zbirke v Vatikanskih muzejih v Rimu.
4. Ozdravljenje hromega, 3. stoletje ‒ Jezus je čudežno ozdravil hromega v Kafarnaumu, v današnjem Izraelu, o čemer poročajo tudi evangelisti (Mt 9,1-8, Mr 2,1-12 in Lk 5,17-26). Ta dogodek je vse odtlej pogosto upodobljen v krščanski ikonografiji. Pričujočo upodobitev ozdravljenja hromega iz 3. stoletja so našli na krstilnici v sirski cerkvi, ki je bila dolgo zapuščena.
5. Kristus med Petrom in Pavlom, 4. stoletje ‒ Jezus je na tej sliki upodobljen med Petrom in Pavlom. Poslikavo najdemo v Katakombah sv. Marcelina in Petra na ulici Via Labicana v Rimu v bližini vile cesarja Konstantina. Pod glavnimi liki vidimo še Gorgonija, Petra, Marcelina in Tiburcija, štiri mučence, ki z roko kažejo na Božje jagnje na njegovem nebeškem oltarju. Vsi štirje so pokopani v teh katakombah.
6. Kristus Pantokrator, 6. stoletje ‒ Grška beseda Pantokrator dobesedno pomeni “tisti, ki ima oblast nad vsem”. Tako so hebrejski starozavezni poimenovanji za Boga – Bog nad vojskami (Sabaot) in Vsemogočni (El Shaddai) – prevajali v grščino. Da bi poudarili lastnosti vsemogočnosti, so bizantinski ikonografi uporabili odprto desno roko, kar daje občutek moči in oblasti. Ta podoba je najstarejši znan primer Kristusa Pantokratorja na svetu. Različna izraza na levi in desni strani Jezusovega obraza predstavljata Jezusovo dvojno naravo – človeško in Božjo. Podoba je naslikana na leseno desko med 6. in 7. stoletjem in jo hranijo v samostanu Sv. Katarine na gori Sinaj v Egiptu, enem najstarejših samostanov na svetu.
Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.
Tags:
Podprite Aleteio!
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.
