Italijanski mladostnik je prejel občinsko priznanje, ker predano skrbi za bolne starše in sestroVse preveč najstnikov zna dandanes komajda poskrbeti zase, kaj šele za koga drugega. Življenje italijanskega mladostnika Roberta Molinarija pa je eno samo darovanje. Na videoposnetku si oglejte, kako je postal “glava družine”, saj že od sedmega leta starosti skrbi za starše in mlajšo sestro.
Njegova družina ni od nekdaj živela tako. Roberto je imel običajno otroštvo, dokler degenerativna bolezen ni načela materinega zdravja. Ko je bolezen napredovala, mama kmalu ni več mogla zapustiti hiše. V tem času so pri očetu ugotovili težave s srcem, sestra pa je zbolela za avtoimuno boleznijo. Kot edini član družine brez kronične bolezni in bolečin je Roberto sčasoma na svoja mlada ramena prevzemal vedno več odgovornosti.
Read more:
Ali lahko obstaja dober zakon brez ljubezni?
Med Robertovimi vsakdanjimi opravki so trenutno nakupovanje živil, kuhanje, skrb za starše in pomoč sestri pri domačih nalogah. Kljub zahtevnim družinskim dolžnostim ima zanimivo in dejavno zasebno življenje, v šoli dobiva odlične ocene, do nedavnega pa je bil tudi član krajevne nogometne ekipe. Njegovo izredno sočutje je pritegnilo pozornost tudi zunaj doma; domača občina, Spino d’Adda, ga je pred kratkim počastila z nazivom meščan leta.
Read more:
Julia Roberts je ena najbolje plačanih igralk – morda vas bo presenetilo, zakaj
Toda Roberto se sam sebi ne zdi prav nič neobičajen. Skrb za družino je zanj vir pristnega zadovoljstva.
“To je moja sreča”, pove italijanski mladenič. “Sem povsem običajen otrok.”
Robertova zgodba je dragocen opomnik, da bomo srečo prej našli v služenju drugim kot samim sebi. Svet bi z več mladimi, kakršen je Roberto, gotovo postal boljši.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič
Read more:
Star komaj dva meseca. “Najin sinek ni več dihal. Zaspal je …”
Read more:
“Starši mislijo, da bo otrok srečen, če bo dovolj pridno delal za šolo”
Read more:
Na to priložnost je čakal več kot 30 let
