Priljubljena pobožnost v Katoliški cerkvi ima v središču sveto Srce Jezusovo. Čeprav je globoko ukoreninjena v Svetem pismu, je postala znana šele potem, ko je nekaj svetnikov imelo videnje Jezusa in njegovega ljubljenega srca.
Cerkev je videnja prepoznala kot pristna. Čeprav vernikom vanje ni treba verovati (kot velja za vsako drugo osebno videnje), Cerkev priznava zasluge teh videnj in pobožnosti, ki jih spodbujajo.
Odsevajo namreč skrivnost Kristusa, celote njegove biti in njegove osebe kot najosnovnejše in najintimnejše bistvo. Božji Sin, neustvarjena modrost, neskončna ljubezen, počelo odrešenja in posvečenja vsega človeštva. Kristusovo Srce je Kristus sam, utelešena in odrešenjska beseda, v Duhu, v neskončni človeško-božji ljubezni notranje podarjen Očetu in svojim človeškim bratom.
To so štiri mistikinje, ki so videle Srce Jezusovo, in sporočila, ki so jih ob tem prejele.
Sveta Lutgarda Barbantska ‒ Rodila se je v 12. stoletju in zgodaj vstopila v samostan benediktink, kjer je imela videnja Jezusa in njegovega prebodenega srca. V enem od videnj je doživela izmenjavo src, v kateri jo je Jezus vprašal: “Kaj želiš?” Odgovorila je: “Tvoje srce.” Jezus ji je odvrnil: “Moje srce? Tudi jaz si želim tvojega.” Lutgarda je na to odgovorila: “Vzemi ga, ljubi Gospod, vendar tako, da bo moje srce tako zedinjeno s tvojim, da ga bom lahko imela v Tebi, in naj za vselej ostane na varnem pri Tebi.”
Sveta Matilda ‒ V 13. stoletju je cistercijanka sveta Matilda imela mnoga videnja Jezusa. O njenih izkušnjah so napisali knjigo in nekega dne se ji je prikazal Jezus, ki si je z desno roko to knjigo stiskal k srcu. Poljubil jo je in ji rekel: “Vse, kar piše v tej knjigi, je zraslo iz mojega božanskega Srca in se bo vanj vrnilo.” K temu je dodal še: “Vsako jutro najprej pozdravi moje Srce in mi podari svojega. Kdor zdihuje po meni, me pritegne k sebi.”
Sveta Jedrt Velika ‒ Jedrt je začela imeti nebeška videnja pri 25 letih, ko je živela v skupnosti benediktink. To je bilo v 13. stoletju. Nekoč je videla svetega Janeza Evangelista in Jezusa. Jezus jo je povabil, naj svojo glavo položi na njegovo srce. Medtem je Janeza vprašala: “Gospodov ljubljenec, je to skladno bitje srca razveseljevalo tudi tvojo dušo, ko si na večer zadnje večerje naslonil glavo na Odrešenikove prsi?” Janez ji je odgovoril: “Ja, slišal sem ga in mojo dušo je do dna napolnila sladkost.” Jedrt je vprašala: “Zakaj si potem v evangeliju tako malo pisal o ljubečih skrivnostih Jezusovega Srca?” In odgovoril je: “Moje poslanstvo je bilo pisati o večni Besedi … Jezik čudovitega bitja Presvetega Srca je prihranjen za konec časov, da se bo od časa obrabljen svet, premražen zaradi pomanjkanja Božje ljubezni, lahko ogrel ob poslušanju takšnih skrivnosti.”
Sveta Marjeta Marija Alacoque ‒ Leta 1673 je redovnica vizitadinka po imenu Marjeta Marija Alacoque imela videnja Jezusa, v katerih je Gospod prosil Cerkev, naj časti njegovo presveto Srce. Med različnimi obljubami je Jezus sveti Marjeti Mariji rekel: “Iz preobilja usmiljenja mojega Srca vsem tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja in srečno smrt; ne bodo umrli v nemilosti in brez zakramentov; moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.