Sveti Peter naj bi “santo caliz” odnesel v Rim, nato pa se je znašel v ValenciiZgodovina in legende se, delno zahvaljujoč legendi o kralju Arturju in iskanju svetega grala, pogosto prepletajo, ko ugibamo, kje bi lahko našli sveti gral – kelih, ki naj bi ga Jezus uporabljal med zadnjo večerjo.
Leta 1910 so v Antiohiji, današnji Antakiji, v osrednji Turčiji našli redek artefakt iz 1. stoletja po Kristusu, za katerega so bili prepričani, da je sveti gral, dokler niso čez čas ugotovili, da gre pravzaprav za predmet iz leta 500 po Kristusu iz obdobja bizantinskega cesarstva. V knjigi z naslovom Kings of the Grail (Kralji grala), ki sta jo leta 2014 izdala španska zgodovinarja Margarita Torres Sevilla in Jose Miguel Ortega del Rio, je zapisano, da je sveti gral potoval iz Jeruzalema v Evropo in trenutno naj bi ga hranili v baziliki sv. Izidorja v mestu Leon na severu Španije.
Read more:
Nova raziskava poraja vprašanja o starosti torinskega prta
Santo caliz
Po poročanju programa BBC Travel pa je najbolj razširjeno prepričanje, da je sveti gral v baziliki Marije Vnebovzete v Valencii na jugu Španije, kjer v zlati skrinji tik za oltarjem hranijo bogato okrašen kelih. Dejanski santo caliz je del na vrhu keliha, čaša, narejena iz ahata in pološčena z miro, visoka 6,8 in široka 9,6 centimetra, ki izvira iz obdobja 100‒50 pred Kristusom. Dva zlata ročaja in bogato okrašen podstavek, na katerem so biseri, smaragdi in rubini, so bili verjetno dodani pozneje.
Valencijski santo caliz naj bi iz Jeruzalema prinesel sveti Peter, ki ga je v Rimu uporabljal za evharistijo. Leta 257 so ga prenesli v mesto Huesca v Španiji, da bi ga zaščitili pred preganjanjem, ki ga je cesar Valerijan izvajal nad kristjani. Kelih so nato znova preselili, tokrat v samostan svetega Juana de la Peñe na severu Španije, potem pa so v 8. stoletju deželo zasedli muslimani.
Leta 1399 so relikvijo izročili aragonskemu kralju, Martinu Človeškemu, ki jo je hranil do leta 1410. Leta 1424 je naslednik kralja Martina, kralj Alfonz Veliki, kelih izročil relikviariju palače v Valencii, leta 1437 pa so ga prenesli v tamkajšnjo stolnico. V obdobju vojn so ga umaknili na varnejši kraj, leta 1939 pa so ga znova vrnili v stolnico, kjer ga hranijo še danes.
Valencijski sveti gral vsako leto privabi na tisoče romarjev, med maševanjem pa so ga uporabljali številni papeži, vključno s papežem Janezom Pavlom II. leta 1982 in papežem Benediktom XVI. leta 2006. Santo caliz je upodobljen tudi na sliki z naslovom La Santa Cena (Sveta večerja), ki uprizarja Jezusovo zadnjo večerjo, naslikal pa jo je valencijski umetnik Juan de Juanes leta 1560. Sliko danes hranijo v madridskem muzeju Prado.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Read more:
Ob torinskem prtu izdelali 3D-podobo Jezusa
Read more:
Osupljive cerkve 20. stoletja
Read more:
20 “skrivnosti” Sikstinske kapele
