V EU danes praznujemo dan Evrope, in sicer v spomin na 9. maj 1950, ko je takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, v kateri se je zavzel za gospodarsko sodelovanje v povojni EvropiEvropa, ki je v 19. stoletju vladala svetu, se je v prvi polovici 20. stoletja zapletla v krvavo vojno. Najprej v prvo svetovno med letoma 1914 in 1918, ki so jo nekateri zgodovinarji poimenovali evropska državljanska vojna, nato pa še bolj v krvavo in nasilno drugo svetovno vojno med letoma 1939 in 1945.
Začetki evropskega združevanja
Po drugi svetovni vojni, ki je svetovno prevlado dokončno premaknila iz Evrope na drugo stran Atlantika, je bila bila stara celina zaradi uničevanj in visokega krvavega davka izmučena in utrujena. Za nameček je Evropo železna zavesa razdelila na dva dela – demokratični in komunistični.
Tudi sovraštvo med Francozi in Nemci je še vedno tlelo ter oviralo sodelovanje in gospodarsko okrevanje. Prvi korak k spravi med Francozi in Nemci je naredil prav Schuman s prej omenjeno deklaracijo.
Read more:
“Zame je naglavna ruta simbol zatiranja žensk”
Evropska skupnost za premog in jeklo
Aprila 1951 so tako Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg podpisale pariški sporazum, s katerim je bila leta 1952 ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo. Ta skupnost je bila začetek evropskega združevanja.
Ustanovni očetje
Kot ustanovni očetje Evrope oziroma evropskega združevanje se poleg Schumana največkrat omenja še dolgoletnega zahodnonemškega kanclerja Konrada Adenauerja in večkratnega italijanskega premierja Alcideja de Gasperija.
Vsi trije – Schuman, Adenauer in de Gasperi – so bili katoličani, po političnem prepričanju pa krščanski demokrati. Vsi trije so idejo evropskega združevanja tudi povezovali z idejo krščanske civilizacije.
Robert Schuman
Rodil se je 29. junija 1886 v Luksemburgu. Njegov oče je bil nemški državljan, saj je bil po rodu iz Lotaringije, ki je bila med letoma 1871 in 1918 del nemškega cesarstva, mama pa Luksemburžanka. Schuman, ki se je med drugim šolal v Berlinu, je postal francoski državljan leta 1919. Bil je dvakrat francoski premier (v letih 1947 in 1948) ter zunanji in finančni minister. Med letoma 1958 in 1960 je bil predsednik Evropskega parlamenta. Umrl je 4. septembra 1963.
Konrad Adenauer
Rodil se je 5. januarja 1876 v Kölnu. Kot globoko veren katoličan se je leta 1906 vključil v katoliško stranko Centrum. Od leta 1917 do Hitlerjevega prihoda na oblast leta 1933 je bil župan Kölna. V času nacizma je bil nekaj časa tudi v zaporu. Po koncu druge svetovne vojne je znova postal župan Kölna, leta 1949 pa je postal prvi povojni nemški kancler. Zahodno Nemčijo je vodil do leta 1963. V času njegovega vladanja je prišlo do tako imenovanega nemškega gospodarskega čudeža. Adenauer je bil tudi ustanovitelj stranke CDU. Umrl je 19. aprila 1967.
Alcide De Gasperi
Rodil se je leta 3. aprila 1881 v kraju Pieve Tesino na današnjem Tridentinskem, ki je bilo takrat del Avstro-Ogrske. De Gasperi, ki je študiral na Dunaju, je kmalu postal privrženec krščanskosocialnih idej. Leta 1919 je bil eden od ustanoviteljev Italijanske ljudske stranke, po prihodu fašistov na oblast pa je bil nekaj časa celo v zaporu. Leta 1943 je ustanovil stranko krščanskih demokratov in bil njen nesporni vodja. Med letoma 1945 in 1953 je bil večkratni italijanski premier. Umrl je 19. avgusta 1954.
Read more:
V kateri državi so krščanski demokrati najbolj uspešni
Evropska gospodarska skupnost
Evropsko sodelovanje pa se ni ustavilo z Evropsko skupnostjo za premog in jeklo. Leta 1957 je namreč zgoraj omenjenih šest držav podpisalo tudi rimski sporazum o ustanoviti Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in carinske unije. Sporazum je začel veljati leta 1958. Istega leta je začela delovati tudi Evropska skupnost za jedrsko energijo.
Evropska unija
Evropska gospodarska skupnost se je začela širiti z novimi člani in se je leta 1992 z maastrichtskim sporazum preimenovala v Evropsko unijo (EU), katere članica je Slovenija postala leta 2004. Evropska unija, vključno z Veliko Britanijo, ki bo prihodnje leto zapustila povezavo, trenutno združuje 28 članic.
Read more:
To je bil prvi Slovenec v Ameriki
Read more:
Nobelov nagrajenec, za katerega le redki vedo, da je Slovenec
