Dan, ko Zemlja praznujeVsako leto je 22. april dan, ko imamo še posebej priložnost, da se zavedamo pomena ohranjanja in spoštovanja skupnega doma. Tako posamezniki kot skupnosti smo povabljeni, da varujemo stvarstvo ter se Bogu Stvarniku zahvalimo za čudovito Božje delo, ki ga je zaupal naši skrbi.
Papež Frančišek je v okrožnici Laudato si med drugim zapisal: “Kot kristjani hočemo ponuditi svoj prispevek pri premagovanju ekološke krize, ki jo preživlja človeštvo. Kristjani so poklicani k ekološki spreobrnitvi, ki omogoči, da vse posledice srečanja z Jezusom privrejo na dan v odnosih s svetom, ki jih obdaja.”
Ob dnevu našega planeta smo zbrali nekaj zanimivih podatkov, vse skupaj pa dopolnili še s fotogalerijo. Da se bomo bolj zavedali, kaj imamo in kaj lahko z nespametnim ravnanjem izgubimo.
Read more:
Trije napotki za ekološko spreobrnjenje
5 dejstev, ki jih o Zemlji morda še niste vedeli
1. Zemlja je tretji planet od Sonca, njeno ime pa izhaja iz anglosaške besede erda, kar pomeni tla ali zemlja.
2. Zemljina rotacija se postopno umirja, vendar se ta upočasnitev dogaja skoraj neopazno. Približno 17 milisekund na sto let. To sicer pomeni, da bi se dolžina dneva lahko podaljšala na 25 ur, a to bi lahko trajalo še okoli 140 milijonov let.
3. Zemlja ima močno magnetno polje. Ta pojav povzroča nikljevo-železovo jedro našega planeta skupaj s hitrim vrtenjem. To polje Zemljo ščiti pred učinki sončnega vetra.
4. Zemlja je edini planet, ki ni poimenovan po bogu. Preostalih sedem planetov v našem osončju je ime dobilo po rimskih bogovih in boginjah. Čeprav so bili le Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn poimenovani v starih časih, ker so bili vidni s prostim očesom, so rimsko metodo poimenovanja planetov ohranili tudi po odkritju Urana in Neptuna.
5. Od vseh planetov ima Zemlja največjo gostoto. Gostota je sicer na nekaterih delih planeta drugačna. Kovinsko jedro je na primer gostejše kot zemeljska skorja. Povprečna gostota Zemlje pa je približno 5,52 grama na kubični centimeter.
Read more:
Je krščanstvo odgovorno za ekološko krizo?
Za fotogalerijo smo izbrali nekaj fotografij naše lepe Slovenije, nekaj pa jih je pogled iz vesolja ‒ tako kot je Zemljo videl astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik, s katerim smo pred kratkim opravili intervju.
