Cerkev bo pozornost, molitev in razmislek namenila mladim v želji, da bi jih znala razumeti Na zadnji dan sedemdnevnega predsinodalnega srečanja mladih iz vsega sveta v Rimu bo papež Frančišek skupaj z mladimi pri sveti maši na Trgu svetega Petra obhajal letošnji svetovni dan mladih. Prihodnji svetovni dan mladih bo januarja 2019 v Panami.
Mlade razumeti in jih sprejeti kot dar
V poslanici je papež med drugim zapisal, da bo Cerkev pozornost, molitev in razmislek namenila mladim v želji, da bi jih znala razumeti in jih predvsem sprejeti kot dragocen dar za Boga, Cerkev in svet.
Predsinodalnega srečanja so se udeležili tudi predstavniki Društva SKAM – Skupnost katoliške mladine. Njih in preostale mlade je papež nagovoril že na prvi dan srečanja, v ponedeljek, in poudaril, da morajo mladi spregovoriti s pogumom in ponižnostjo, predstaviti vse, kar nosijo v svojih mislih in srcih, ter pri tem tudi tvegati. Pozval jih je, da vztrajajo na poti k pozitivnim spremembam, četudi bodo kdaj nesprejeti in nerazumljeni. Papež je namreč prepričan, da se bo brez mladostniškega tveganja postarala tudi Cerkev in ne bo sledila hitrim spremembam, ki se odvijajo v svetu.
Kako naj mladi živijo danes?
Zbrali smo nekaj citatov papeža Frančiška iz knjige Bog je mlad, ki je pravkar izšla pri založbi Družina in v kateri sveti oče odgovarja na vprašanja mladega novinarja Thomasa Leoncinija o tem, kako (naj) živijo mladi danes.
Mladost
Mladost pravzaprav sploh ne obstaja. Mnogi so si iz mladosti, tudi nezavedno, ustvarili nek ideal. Zato raje pravim, da mladosti ni, ampak so le mladi ̶ tako kot tudi ni starosti, ampak so le stari. In beseda stari ni grda, ampak, nasprotno, prelepa. Starosti bi se morali veseliti in biti nanjo ponosni, tako kot smo na mladost.
https://www.facebook.com/AleteiaSI/videos/2036787203017372/
Kakšni naj bodo vodje
Kdor želi biti velik, mora svoj pogled vedno upirati v obe smeri: navzgor k Bogu in navzdol k tistim, ki so na tleh. Če bomo gledali v obe smeri hkrati, bomo našli odgovore na najtežja vprašanja.
Skušnjave
Hudič stanuje v polnih žepih, zato je bolje imeti prazne; tudi v naše življenje vstopa skozi žepe.
Hišni ljubljenčki
Veliko zaskrbljenost in tudi strah vzbuja obsedenost s hišnimi ljubljenčki, ki jim v Argentini pravijo maskote. Gre za male živali, ki jih ljudje ves dan in povsod nosijo s seboj. Razumem, da nekateri čutijo do živali močno ljubezen. Bog je ob ljudeh ustvaril tudi živali in rastline, zato je prav, da jih imamo radi in zanje skrbimo.
Skrb vzbujajoče pa je, kadar postanejo ljudje zaradi osamljenosti ali celo želje, da bi se šli boga, tudi duhovno obsedeni s svojimi živalskimi maskotami. Cilj te varljive mode je zagotoviti si prijateljstvo in čustveno toplino živali, ki je vedno pri roki. Takšna namišljena ljubezen obravnava žival kot osebo, s tem pa ji jemlje dostojanstvo in jo zlorablja.
Pogovor z ateisti
Ko sem bil na Svetovnem dnevu mladih v Krakovu, me je nek mlad študent vprašal: “Kako naj se pogovarjam s prijateljem, ki je ateist? Kaj lahko rečem vrstniku, ki nima nobenega odnosa z Bogom?” Odgovoril sem mu: “Zakaj pa bi mu sploh govoril? Potrebna so dejanja, ne besede. Dejanja!
Če začneš nekoga prepričevati z besedami, lahko to doživlja kot nasilje. Pač pa so mladi zelo dovzetni za pričevanja. Cenijo zglede drugih, ki od njih ne zahtevajo ničesar, in jim to, v kar verjamejo, oznanjajo s svojimi dejanji. Nato sami začnejo postavljati vprašanja in takrat je čas tudi za oznanilo, za besede.”
Mladi in upanje
Mladim kristjanom bi rekel: “Iščite Jezusa v zavesti, da vas posluša in da ima v njegovih očeh vse svoj pomen. Prosite ga za upanje z rožnim vencem v roki in kot ponižni služabniki dobrega.” Nekateri mladi katoličani se izgovarjajo, da zaradi obilice obveznosti nimajo časa za molitev ̶ za pogovor z Marijo in Jezusom. Takim rečem, naj si vsak dan vzamejo 15 minut za iskren pogovor z njima. Če Božjo mater nagovorimo s srcem, nas vedno usliši.
Prihodnost v otrocih
Veselje, ki ga izžareva otrok s svojim nasmehom, je lahko zdravilo tudi za odrasle. Ko vidim otroka, vidim nežnost; kjer pa je nežnost, tam ni prostora za uničevalnost.
O vzgoji
Prava kultura govori tri jezike. Prvega, ki je jezik glave, uporabljajo na univerzah, tudi za usposabljanje brezposelnih strokovnjakov, kot praviš. Drugi je jezik srca oziroma čutenja, tretji pa jezik rok oziroma delovanja. Vsi, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem, bi morali vse tri jezike uskladiti.
Tri lastnosti, ki bi jih morali imeti mladi
Navdušenje in veselje … pa še ena, ki je z njima povezana in je prav tako nepogrešljiva: duhovitost. Sproščeno lahko zadihamo samo, če imamo smisel za humor. … Če smo dobre volje, lažje prenašamo druge in same sebe.
