Aleteia predstavlja četverček katoliških gimnazijGimnazija v Želimljah ‒ gre za kraj v občini Škofljica ‒ je katoliška izobraževalna ustanova, ki deluje od leta 1991. Zrasla je na podlagi salezijanskega šolstva, ki ima v Sloveniji več kot 100-letno tradicijo. V ospredju je tesno povezovanje izobraževalne in vzgojne komponente.
Odnosi med dijaki, ki imajo na voljo številne obšolske dejavnosti, in profesorji temeljijo na zaupanju in odgovornosti. To vnaša v medsebojne odnose svojevrstno ozračje domačnosti in prijateljstva, kar omogoča zavzeto in uspešno učenje, poudarjajo v Želimljah.
Gimnazijo bomo na Aleteii osvetlili s treh vidikov. Ravnatelj Peter Polc je predstavil glavne odlike šole. Maturantka Urša Indihar je razložila, kaj šola lahko ponudi dijakom, nekdanji dijak, zdaj pa dramski igralec Jernej Gašperin pa se je spomnil svojih dni v gimnaziji in Domu Janeza Boska.
Mini intervju: ravnatelj Peter Polc
1. Katere so po vašem mnenju največje odlike šole?
Gimnazija Želimlje je majhna katoliška zasebna gimnazija. Več kot dve tretjini dijakov bivata v dijaškem domu. Ti dve dejstvi in zavzetost profesorjev, vzgojiteljev in drugih delavcev ustanove nam omogočajo, da ustvarjamo okolje, v katerem se mladi počutijo kot doma in v katerem rastejo na najrazličnejših področjih (intelektualnem, duhovnem …). Zato sploh ne preseneča, da je v naši hiši veliko veselja in smeha.
2. Kaj na šoli si v prihodnosti želite dvigniti na višjo raven?
Predvsem upam, da bomo še naprej znali spodbujati mlade, da bodo razvijali svoje talente, znali videti ob sebi tiste, ki so potrebni pomoči, in da bodo tudi v težkih trenutkih znali ohranjati optimizem.
3. Na katerih področjih družbe, v katerih poklicih se najbolj odlikujejo vaši nekdanji dijaki?
Naši dijaki nadaljujejo študije na najrazličnejših slovenskih in tujih univerzah. Naj bodo učitelji, vzgojitelji, zdravniki, pravniki, raziskovalci ali pa čisto kaj tretjega, najpomembnejše nam je, da najdejo svojo pot v življenju, tisto pot, ki osrečuje njih in na kateri bodo naredili marsikaj dobrega.
Pevska dejavnost na šoli je zelo živahna. Dekliški pevski zbor gimnazije Želimlje na delu:
[youtube https://www.youtube.com/watch?v=IHwZ0Znet4Q&w=560&h=315]
Gimnazija Želimlje v številkah:
- Število dijakov, vpisanih v vse štiri letnike:
292 - Lansko povprečje na maturi:
22,49 točke - Točkovna omejitev vpisa v lanskem letu:
167 točk; vpisovali so dva oddelka, letos bodo tri, zato se pričakuje bistveno nižjo omejitev - Število dijakov, ki jih bo šola lahko sprejela za prihodnje šolsko leto:
90
Dodana vrednost šolskega leta: teden za osebnostno rast
Urša Indihar na želimeljski gimnaziji obiskuje četrti letnik. “Odnos s profesorji je v Želimljah po moje drugačen kot na kakšni drugi šoli. Povezani smo, razumemo se in se brez težav dogovorimo za kaj,” pravi dekle z Rašice pri Velikih Laščah.
Ker je na primer veliko manjkala zaradi operacije kolena, se je zlahka dogovorila, kako bo dobila ocene in nadoknadila zamujeno. Izpostavlja tudi prakso, da potem ko profesorji postavijo datume za teste, jih dajo dijakom v pregled. Nato se dogovorijo, če bi jim ustrezala kakšna sprememba. A tega sistema ne zlorabljajo.
Vsako leto za en teden odidejo na dneve komunikacije, bodisi v Veržej bodisi na Pohorje: “Tam nam profesorji vere in kulture pripravijo različne dejavnosti, letos so bile na primer povezane z osebnostno rastjo. To veliko pripomore k razmisleku o sebi in svojih željah.”
“Gre za čas, ko se generacija lahko tudi bolje poveže. Pride kak gost, imamo predavanja, letos so bile v ospredju dejavnosti v zvezi z našo bližnjo fakultetno prihodnostjo. Po moje je to komu olajšalo odločitev glede vpisa,” ugotavlja Urša, ki je navdušena tudi nad izleti.
Read more:
Starši in učitelji, kako pa vi kaznujete otroke?
Želimeljska ustvarjalnost
Jernej Gašperin je igralec v Mestnem gledališču ljubljanskem in maturant želimeljske gimnazije: “Ta mi je omogočila, da sem se poleg kakovostnega šolskega programa ukvarjal z veliko različnimi stvarmi, kot so glasba, šport, prireditve … Lahko sem bil ustvarjalen na veliko področjih. Zaradi tega sem šoli najbolj hvaležen.”
Gorenjec je stanoval v dijaškem domu. Dan je tam zelo natančno organiziran, pravi, zato je izkoristek časa načeloma boljši. “Morda ga sam nisem namenil toliko za šolo kot druge stvari. Ampak ukvarjal sem se z rečmi, ki so mi dale predtakt za moj poklic,” ugotavlja.
Kaj pa stereotip, da so katoliške gimnazije le za verne? “Vrednote so jasno postavljene. Če je tvoja glava obrnjena v isto smer, ne bo težav. Če pa je tvoja glava obrnjena v drugo smer, boš plaval proti reki, ki ima cilj nekje drugje. Bog je prisoten, to je na šoli samoumevno. Kogar to moti, naj ne hodi tja.”
Read more:
Slovenska družina v Venezueli potrebuje našo pomoč
Read more:
Prostitutke duhovniku: “Ali vaš Bog sploh obstaja?”
Read more:
Starost ni ovira: 93-letna babica gre pomagat otrokom v Kenijo
