Februar je mesec, ko se malo več govori o varni rabi interneta in sodobnih tehnologijSodobne tehnologije so postale tako rekoč neločljivo povezane z internetom, zato je pomembno, da se pravzaprav pri vsaki uporabi tehnike zavedamo, da smo ranljivi. Niso ranljivi samo otroci, marveč tudi mi, odrasli.
Ste že slišali za “nigerijske” prevare?
Nevarnosti bi tudi sicer lahko razdelili na dva dela. Prve so tiste, ki predstavljajo grožnjo našemu premoženju. Zagotovo ste v poštni predal že prejeli kakšno mamljivo ponudbo, češ da je nekdo z vašim priimkom nekje v Afriki na svojem računu zapustil nekaj deset milijonov dolarjev. Pisal vam je nekdo, ki je zaposlen v banki in ima dostop do teh sredstev, a le, če mu vi pomagate. On vam lahko uredi vse potrebne papirje, s katerimi boste lahko dokazovali, da ste upravičeni dedič.
Gre za tako imenovane “nigerijske” prevare, ki so tam postale že del podjetništva. Čeprav se sliši mamljivo in vam nekdo obljublja, da boste prejeli tudi več kot milijon dolarjev za nagrado, ker ste nekomu pomagali do denarja na računu.
Read more:
Koliko všečkov potrebuje Facebook, da vas pozna bolje od žene?
Če se sliši prelepo, potem tudi je prelepo
Kje zaslužijo? Kmalu po tem, ko z žrtvijo navežejo stik in jim ta prične zaupati, bodo povedali, da potrebujejo nekaj predujma za vse stroške, ki jih imajo z listinami in s premikanjem denarja ter urejanjem vsega, da bo denar na koncu res nakazan žrtvi.
Velika večina žrtev se v tej fazi ustavi in ne nakaže denarja. Pri nekaterih pa, žal, zmaga pohlep in mamljiva misel na šelestenje denarja na bančnem računu ter tako nakažejo predujem. In s tem se igra še ne konča, saj je teh stroškov vedno več.
Znani so primeri, ko so ljudje kupovali letalske karte, da so odpotovali v Afriko preveriti, kje je njihov denar. Marsikdaj so se takšna potovanja končala klavrno. Pred kratkim sem od znanca slišal za gospo iz Slovenije, ki je nasedla podobni prevari. Bila je praktično ob svoje premoženje, saj je neznancem v tej kruti igri mačke in miši nakazala več kot 40.000 evrov.
Nauk vsega tega? Če se sliši prelepo, da bi bilo res, potem skoraj zagotovo je prelepo, da bi bilo res. Izkaže se, da sta dvom in previdnost v takšnih primerih naša zaveznika.
Read more:
10 zapovedi za evangelizacijo na internetu
Motilci pozornosti
Druga vrsta nevarnosti, ki preži na nas pri uporabi sodobnih tehnologij, pa ogroža zbranost. S problemom nenehnih motenj se predvsem zadnja leta soočajo šolarji, vendar tudi odrasli nismo odporni. Telefoni so vedno navzoči, vedno so ob nas, kar naprej si želimo samo še nekaj pogledati.
Je morda prišlo novo SMS-sporočilo? Nam je kdo pisal? Smo od katere od nameščenih aplikacij dobili kakšno pomembno obvestilo? Če boste o tej temi raziskovali na internetu, potem se boste zagotovo srečali s kratico FOMO (fear of missing out). Gre za strah, da bi kaj zamudili, da se bo kaj zgodilo brez naše vednosti, da bodo drugi izvedeli prej.
Vsi ti motilci pozornosti povzročajo, da se težko zberemo, da si za delo težko vzamemo več časa, otroci se težje učijo. Seveda pa obstaja tudi nekaj trikov, s katerimi lahko precej omejimo omenjeni problem. Predvsem je potrebno na telefonu izklopiti čim več obvestil, ki nam jih aplikacije prikazujejo ali nas obveščajo z zvoki in lučkami.
Nad skušnjavo z aplikacijo
Obstajajo tudi posebne aplikacije, ki nam lahko pomagajo pri premagovanju želje, da bi takrat, ko je to najmanj primerno, posegli po telefonu. Ena izmed boljših se imenuje Forest (gozd).
Ideja je preprosta: nastavimo si časovno obdobje, v katerem želimo brez motenj delati, se učiti … in na zaslonu bo raslo drevo. Če bomo zdržali in se disciplinirano držali stran od telefona, bo to drevo zraslo in se pridružilo gozdu, v nasprotnem primeru bo propadlo. Poskusite.
Članek je bil najprej objavljen v februarski številki Naše družine, priloge tednika Družina.
Read more:
Kozma Ahačič – jezikoslovec, ki je premagal Gorana Dragića in Ilko Štuhec
Read more:
Ženitni oglas v časopisu, ki je spremenil tok zgodovine
Read more:
Spletni tečaji, ki jih najboljše univerze na svetu ponujajo kar zastonj
