Čeprav je bilo hudo pomanjkanje, so si ljudje tudi v obdobju prve svetovne vojne lahko privoščili okusne jediPrehrana je sicer le eno poglavje v zapleteni strukturi prve svetovne vojne, a zato nič manj pomembna. Kot pravi avtorica Petra Testen v knjigi Varčna kuharica, bi lahko celo trdili, da se je zaradi hrane odločalo o zmagah na bojišču.
Pomanjkanje najosnovnejših živil je v času prve svetovne vojne (pa tudi v vseh drugih vojnah) korenito spremenilo prehranjevalne navade prebivalstva. Celinska blokada oziroma prekinitev mednarodne trgovine, v tujini poznana pod izrazom “blokada lakote” (Hungerblockade), je močno prizadela prebivalstvo srednje Evrope.
Pomanjkanje spremenilo navade
Oblasti so omejile nakupe, predvsem pa so opozarjale prebivalce, da je treba varčno ravnati z vsemi živili. Pomanjkanje je ljudi tako prisililo, da so posegli tudi po živilih, ki so se prej le redko znašla na mizi. Morda jih do takrat sploh niso poznali, čeprav so bila dostopna.
Tako je nastala tudi kuharica z naslovom Varčna kuharica in podnaslovom Za slabe in dobre čase, ki jo je sestavila Marija Remec.
V njej je več kot 400 različnih receptov, ki jih brez težav uporabimo tudi danes in, kar je najboljše, vse sestavine so dostopne ali na vašem vrtu ali na bližnji tržnici.
In če menite, da so med vojno jedli slabo, potem pripravite in poskusite jedi, ki smo jih izbrali iz omenjene kuharice.
“Vojni meni”
Grahovo-riževa juha
Sestavine: grah, riž, mast, moka, peteršilj, čebula, kis
Priprava: kuhajte četrtino litra oluščenega graha z dvema litroma vode. Ko je napol kuhan, dodajte četrtino litra opranega riža. Vse skupaj kuhajte še četrt ure.
Pripravite prežganje iz 5 dag masti in 5 dag moke. V prežganje dodajte malo drobno narezanega peteršilja in čebule. Ko je prežganje rumeno, prilijte majhno zajemalko vode, da se razpusti. Nato prežganje prilijte rižu.
Pred serviranjem dodajte, če želite, kis po okusu.
Da nič ne bomo metali stran: jed iz ostankov mesa
Sestavine: goveje ali drugo meso, mast, čebula, jajce, mleko, sol, poper
Priprava: zrežite okoli 10 dag govejega ali drugega mesa (kuhanega ali pečenega) na listke in ga stresite v ponev, v kateri ste razbelili žlico masti in par koščkov čebule.
Ko se meso malo popraži (eno ali dve minuti), mu primešajte jajce, ki ste ga zmešali z žlico mleka in ščepcem soli.
Ko jajce nekoliko zakrkne, je jed gotova. Na mizo postavite jed s polento ali kruhom.
Da polenta ne bo običajna: koruzna polenta z jajčnim podmetom
Sestavine: koruzna polenta, maslo ali mast, jajce, mleko, sol
Priprava: v liter slanega kropa stresite pol litra koruznega zdroba. Naredite na sredini do dna luknjo s kuhalnico, da se zdrob prekuha. Pustite vreti 10 minut, nato mešajte, da se zgosti.
V ponvi razbelite 5 dag masti in nanjo stresite polento ter jo dobro stlačite. Polento nato narežite na kose in jo zložite v okroglo, bolj plitvo skledo. Polijte jo s 6 dag masla in dajte v pečico za 10 minut.
Medtem pripravite jajčni podmet. Zmešajte dve jajci, štiri žlice mrzlega mleka in malo soli. To zlijte v ponev, v kateri ste razpustili 2 dag masti ali masla, in mešajte z leseno žlico, da se nekoliko strdi. Ta podmet stresite čez polento bolj v sredino in dajte takoj na mizo.
Lahko jo postrežete tudi kot samostojno jed!
Še sladica ali raje kar večerja: ajdov pečenjak, šmorn
Sestavine: mleko, jajce, sol, ajdova moka, surovo maslo, sladkor
Priprava: liter mrzlega mleka, jajce, malo soli in pol litra ajdove moke dobro zmešajte in pustite stati 10 minut.
Nato testo zlijte v pekač, na katerem ste razpustili 10 dag masla. Specite ga v precej vroči pečici.
Ko nekoliko zarumeni (15 minut), ga razdrobite z vilicami in dajte nazaj v pečico za nekaj minut. Nato premešajte, naložite na krožnike in potresite s sladkorjem. Pečenjak postavite na mizo skupaj z zavretim mlekom, jabolčno čežano, kuhanimi češpljami ali s solato.
