Veliko načinov vedenja vsak dan vpliva na naše razpoloženje, delovno sposobnost, kakovost počitka, počutjeSpremeniti ustaljene navade je težko. A je treba resno razmisliti o nekaterih vsakodnevnih škodljivih navadah, če želimo izboljšati kakovost svojega življenja. Tu so tri navade, ki nasprotujejo naravnemu ritmu, zato bi bilo dobro, da imamo nad njimi nadzor.
Read more:
Zdravilo proti tesnobi, za katero verjetno še niste slišali
Read more:
Želite imeti vse pod nadzorom?
1. Kratkovalovna modra svetloba: stran s pametnimi telefoni pred spanjem!
Postajamo vse bolj “umetni” in vse manj spoštujemo naravne ritme. Posledice jasno kažejo, da jih ne moremo kar ignorirati in jim ukazovati, kot številni zmotno mislijo.
Eden od naravnih elementov, ki se čez dan najbolj vidno spreminja, je svetloba. Ste že slišali za kratkovalovno svetlobo? Sončni žarki jo vsebujejo v velikih koncentracijah. Ko telo izpostavimo tej svetlobi, organizem preneha proizvajati melatonin – hormon, ki nas zaziblje v spanje.
To pomeni, da ostajamo budni in pozorni. Ko pa proti večeru sončni žarki izgubijo moč te svetlobe, se zgodi nasprotno: telo začne ponovno proizvajati melatonin in se tako pripravlja na počitek. Ponoči, ko naši možgani ne pričakujejo izpostavljenosti svetlobi, smo še posebej občutljivi za kratkovalovno modro svetlobo, ki vpliva na naše počutje, razpoloženje, raven energije in kakovost spanja.
A zasvojeni smo s številnimi elektronskimi napravami, kot so pametni telefoni, prenosniki in tablice. Vsi ti oddajajo kratkovalovno modro svetlobo, ki je usmerjena naravnost v naše oči. Kaj se že zgodi s proizvodnjo melatonina, ko smo izpostavljeni tej svetlobi?
Prekinjena je, to pa vpliva na naš spanec. In kaj se zgodi dan za tem, ko je bil naš spanec nekakovosten? In kaj se zgodi, če se to ponavlja noč za nočjo, dan za dnem? Verjetno je res prišel trenutek, da začnemo znova nekoliko bolj spoštovati ritme narave.
Read more:
“Blagoslov je, da delaš z nekom, ki te navdušuje in navdihuje”
2. Petnajst neprekinjenih minut osredotočenosti: stran s prekinitvami, obvestili in alarmi!
Naši možgani potrebujejo približno 15 neprekinjenih minut, da se osredotočijo na eno opravilo. Ko dosežemo osredotočenost na svojo nalogo, vstopimo v neprekinjen tok produktivnosti, v katerem se naše sposobnosti povečajo kar za petkrat v primerjavi s trenutki, ko našo osredotočenost vseskozi nekaj prekinja.
Katere so te prekinitve čez dan? Gledamo elektronsko pošto in sporočila, preverjamo socialna omrežja, rezultate prvenstev, preletimo portale z novicami, vzamemo si čas še za en “kratek” odmor za “kratko” malico … Vse to nas trga iz osredotočenosti in vsakokrat, ko si je želimo nazaj, to od nas znova zahteva 15 minut.
Read more:
Stres ni nujno negativen. Z njim lahko zdravje tudi izboljšamo.
To velja tudi za navado, ki se lahko celo zdi produktivna, ampak v resnici ni: gre za programiranje obvestil, opozoril in alarmov, ki nas motijo. Vsakokrat, ko dobimo obvestilo o novem sporočilu ali načrtovani nalogi, nas to potegne iz toka učinkovitosti, za katerega so naši možgani potrebovali 15 dragocenih minut neprekinjene osredotočenosti, da smo ga lahko dosegli.
Namesto da bi preprečevali osredotočenost z vidnimi in slušnimi obvestili, raztresenimi čez dan, raje izdelajmo urnik z natančno določenimi urami, ko bomo pregledali elektronska sporočila, preverili sporočila, si vzeli odmor.
S tako ohranjeno osredotočenostjo na posamezni cilj ali opravilo bomo hitreje napredovali pri delu. Osredotočeni bomo le na eno opravilo, ki bo narejeno dobro, zato ne bo potrebe po preverjanju, popravljanju in morda ponovnem začenjanju opravila, ker smo bili pač raztreseni.
Read more:
10 učinkovitih načinov, kako otroka zaščititi pred stresom
Read more:
Kaj storiti, ko v družino pride brezposelnost?
3. Samo z začetkom se začne začetek: to je logično, ampak zakaj potem odlašamo?
Glede na vsakodnevne izkušnje je običajni časovni potek stvari zaporeden: najprej pride “prej”, potem pride “medtem” in končno pride “potem”. Če odmislimo izredne dogodke, se stvari resnično zgodijo v tem vrstnem redu: začnejo se, se nadaljujejo in se končajo. Ampak … Mnogo ljudi sploh ne začne!
Premišljujejo: kakšno bo življenje po tem, ko bom razrešil tisto zadevo, po tem, ko bom prebral tisto knjigo, po tem, ko bom opravil tisto delo, po tem, ko bom dosegel tisti cilj, po tem, ko bom razrešil tisto težavo, ki se ji že toliko mesecev izogibam … In da: vesel bom, znal bom tisti jezik, delo bom opravil bolj natančno, imel bom čas za družino, za prijatelje, za Boga …
Vsem nam je skupna ta skušnjava: čakamo, da bomo nekaj začeli takrat, ko bomo prepričani, da se bo dobro izšlo. Jasno je, da stvari ne moremo delati na “horuk” in brez načrtovanja, ampak jasno bi moralo biti tudi to, da ne moremo vse življenje le načrtovati, sanjati in preračunavati ter nikoli nič spraviti v realnost. Tako ne gre.
Treba je začeti. Kako boste kaj storili, če nikoli ne začnete? Kako lahko pričakujete boljše rezultate, če nikoli ne preizkusite svojih idej in ne preverite v praksi, kaj morate spremeniti? Če na list papirja napišete slabo besedilo, ga boste lahko popravili; nikoli pa ne boste mogli nič popraviti na praznem listu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
