Očitno nam stres lahko škodi le v enem primeruStres je del življenja, toda zdi se, da danes ta delež nesorazmerno raste. K temu nedvomno spada povezljivost – v dobi mobilnih telefonov ni veliko možnosti, da bi službeno delo ostalo tam, kjer bi moralo: na delovnem mestu. Del težave pa je zagotovo tudi v tem, da se ljudje vse preveč osredotočamo na stres. Posebej na negativne učinke, ki jih ima na naše zdravje.
Read more:
10 učinkovitih načinov, kako otroka zaščititi pred stresom
Read more:
Kaj pa devetdnevnica za nekoga, ki vam gre na živce?
Odvisno je od nas
“Stres te bo spravil v grob,” je trditev, ki jo sprejemamo kot evangeljsko resnico, zato nas neskončni predlogi za premagovanje stresa čakajo na vsakem vogalu, začenši z oglasi na našem profilu na Facebooku. Kaj pa, če nas stres v resnici ne bo spravil v grob? Kaj pa, če stres pravzaprav sploh ne vpliva na naše zdravje, razen če mu to sami dopustimo?
Raziskava v Združenih državah Amerike je leta 2012 pokazala, da zelo stresno življenje ni povezano z zgodnjo smrtjo. Če pa živimo zelo stresno in verjamemo, da to vpliva na naše zdravje, se možnost za prezgodnjo smrt poveča za 43 odstotkov. Kako bo stres vplival na naše zdravje, je torej odvisno od nas samih.
Duh in telo sta s stresom neločljivo povezana. Na stres lahko gledamo kot na nekaj, kar povzroča razdejanje v našem telesu (kar se seveda lahko zgodi), ali pa kot na nekaj, kar nam bo dalo moči in nas napolnilo z energijo v času preizkušenj.
Biološki odziv
Psihologinja Kelly McGonigal z ameriške univerze Stanford, vodilna znanstvenica na področju proučevanja stresa, ugotavlja, da nas pravilen odnos lahko spametuje in okrepi.
“V svojih raziskavah sem spoznala, da so ankete in pogovori resnično spremenili moje mnenje o stresu,” je McGonigalova zapisala v eni izmed svojih knjig. “Najboljši način za obvladovanje stresa ni v tem, da ga zmanjšamo ali se mu izogibamo, ampak da o njem razmislimo in ga celo sprejmemo.”
Stres je biološki odziv, namenjen kot pomoč, da se naše telo pripravi na izzive, ki ga čakajo. Poplava adrenalina, globoko dihanje in pospešen srčni utrip so načini, na katere se naše telo mobilizira, da bi izboljšalo odzivni čas, zbistrilo misli in prebudilo mišice.
Read more:
Kako preživeti obisk trgovine z otrokom, ki se odloči, da bo kričal
Pospeševalec razmišljanja
To nam je v veliko pomoč v telesnih položajih. Trenutek panike, ki nas preplavi pred športno tekmo, naj nas ne prestraši, kajti to je sestavni del priprave našega telesa in duha na primeren odziv v trenutku, ki prihaja. Če smo preveč samozavestni in hipnega stresa ne občutimo, bomo tekmo verjetno izgubili, ker bomo naredili preveč nepotrebnih napak.
V netelesnih položajih se nam stres morda zdi ovira. Težko je ostati miren v položaju, ki je nabit s čustvi, ko nam srce hitreje bije in smo v skušnjavi, da bomo zaradi stresa prej izgubili živce.
Toda enak odziv pospeši naše razmišljanje in nam pomaga, da bomo stres razumsko sprejeli, globlje zadihali in jasneje razmišljali. Stresne občutke moramo uporabiti v svoje dobro, saj so temu namenjeni.
Če to storimo, bomo ugotovili, da se bolje odzivamo na vse vsakdanje stresne dejavnike, predvsem pa se bomo osvobodili negativnih posledic na naše zdravje, povezanih s stresom. Nimamo vpliva na to, kaj nam povzroči stres, vsekakor pa lahko vplivamo na to, kako se bomo nanj odzvali.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
