Brez teh drobnih pomočnic bi izgubili živila, kot so krompir, poper, kava, buče, korenje, jabolka, mandlji, paradižnik, in še številna drugaTrajalo je kar dobra tri leta, a na koncu je uspelo. Čebele in čebelarji imajo svoj dan. Na plenarnem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku so 20. maj razglasili kot svetovni dan čebel. Vse to na pobudo Slovenije, natančneje Čebelarske zveze Slovenije, ki si je dobra tri leta prizadevala za to razglasitev.
Projekt je naletel na široko podporo v svetu in ta zmaga postavlja na svetovni zemljevid ne samo slovenske čebelarje, ampak vso Slovenijo.
Čas je, da prisluhnemo čebelam
“Čebela je pravi pokazatelj čistosti okolja, saj prva začuti spremembe v okolju, zato je treba na čebele gledati tudi kot na prave naravne okoljevarstvenice. Čas je, da jim prisluhnemo, da jim prisluhnejo predvsem tisti, ki odločajo, tisti, ki vodijo svet,” je ob razglasitvi povedal predsednik ČZS Boštjan Noč.
Med drugim je poudaril tudi pomen hrane in vlogo, ki jo ima pri pridelavi čebela kot opraševalka. “Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev je metanje peska v oči. Zato 20. maj ne bo samo svetovni dan čebel, verjamem, da bo to tudi svetovno gibanje za zeleni planet, gibanje za zagotavljanje hrane vsem po svetu,” je dejal Noč.
Dodal je še, da je skrajni čas, da preidemo od besed k dejanjem in zaščitimo naš planet, pri tem pa naj opazujemo čebele in jim sledimo, saj nas bodo vodile k čistemu in zdravemu okolju.
Brez čebel ni sveta brez lakote
Tudi Carla Mucavi, direktorica predstavništva Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v New Yorku, je poudarila pomen čebel pri povečevanju pridelka rastlin.
“Brez njih bi lahko izgubili vrsto živil, kot so krompir, poper, kava, buče, korenje, jabolka, mandlji, paradižnik, če jih navedemo le nekaj. Skratka brez čebel FAO ne more doseči sveta brez lakote. Svetovni dan čebel priznava pomen teh drobnih pomočnic in bo povečal zavest, da jih moramo zaščiti,” je navedla.
Devet zanimivosti o čebelah
– V panju je do 100 tisoč čebel.
– Deset tisoč čebel tehta en kilogram.
– V panju je le ena matica in povprečno tisoč trotov (v obdobju od aprila do avgusta).
– Matica izleže do dva tisoč jajčec na dan v obdobju najintenzivnejše paše, pri čemer je teža dva tisoč jajčec dvakrat večja od teže matice.
– Matica na leto izleže do 150 tisoč jajčec.
– Eno celico čebele napolnijo z 18 tovori cvetnega prahu, ki tehta od 160 do 180 miligramov.
– Čebela v svojem medenem želodčku prinese 8-9 miligramov medičine.
– Največji dnevni donosi v panj so do 14 kilogramov medičine.
– Ena čebela bi morala za kilogram medu obleteti več milijonov cvetov oziroma sedemkrat obleteti svet.
___________________________________________________
Zakaj ravno 20. maj?
Slovenija je predlagala, da imajo čebele svoj dan v maju, ko so na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem obdobju potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka, s tem pa dnevi in tedni medu.
20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega od največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.
Na ta dan bodo svetovno javnost vsako leto opozorili na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, na pomen čebel za vse človeštvo, pozvali jo bodo h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.
