Luč ima v Svetem pismu močno sporočiloVčasih nas milijoni luči po izložbah, mestih in trgovinah motijo, saj naj bi bil adventni čas zlasti čas odmika, tihe priprave na božič. Lahko pa tudi komercialno bohotenje obrnemo v prid svoje duhovne rasti. Luč vendar prinaša nekaj lepega!
Pogosto pozabimo, da lahko v Svetem pismu, knjigi vseh knjig, najdemo Božjo spremljavo naših vsakdanjih dogodkov, počutja in življenja na sploh. Beremo lahko o vsej življenjski paleti: obupu, upanju, strahu, ljubezni, lepoti, maščevanju …
Sveto pismo za večjo jasnost v življenju
Molitev s Svetim pismom lahko v naše občutke prinese večjo jasnost. Že menihi so odlomke ali stavke iz Svetega pisma uporabljali kot osnovno obliko molitve. Polglasno mrmranje delov Svetega pisma jih je vedno in povsod zadrževalo v navzočnosti Boga in njegove besede.
Morda bo kakšen stavek iz Svetega pisma na temo luči v tem adventnem času nagovoril tudi nas. Prikličimo si ga ob pogledu na božično-novoletne lučke, ki jih je v teh dneh vsepovsod veliko.
To je vrstica, ki jo bomo slišali v evangeliju (Jn 1,5) na božič. Pokaže nam moč našega Boga, pove nam, da sta svetloba in tema ločeni, da je torej dobro vedno ločeno od slabega. In prisotnost luči šele pokaže na stanje teme.
Davidov psalm (Ps 27,1) nas vabi k zaupanju. Spomni nas tudi, da je Bog luč sveta, o čemer med drugim govori tudi osmo poglavje Evangelija po Janezu. Utrjuje našo vero in nas napolni s pogumom.
Vrstica iz poglavja preroka Izaija (Iz 60,1) nam dvigne glavo, ko smo poklapani in ko pozabimo, da smo dragoceni v Božjih očeh. Morda so nas vznejevoljile naše lastne napake ali pa nas je grdo ponižal sodelavec.
Poziv, da vstanemo, pomeni, da smo na tleh. In ko zasijemo, to naredimo predvsem za druge, o čemer govori tudi Sveti Avguštin: “Svetloba tistih, ki so bili v poslanstvu pred nami, razsvetljuje pot tistim, ki gredo za njimi.”
Vrstica iz Matejevega evangelija (Mt 17,2) osvetljuje moč molitve. Ko molimo, se spremenimo, saj se približamo Bogu. Ko molimo za nekoga, naš pogled na to osebo postaja vedno bolj podoben usmiljenemu Božjemu pogledu.
Eno od bolj bolečih človekovih spoznanj je, če ugotovi, da je v dobri veri delal narobe. Tu nam našo prepričanost o sebi in o svojih dobrih delih zamaje vrstica iz Lukovega evangelija (Lk 11,35). Vedno znova preverjajmo svojo gotovost!